Moj odnos do snega je bil celo življenje takšen, kot je verjetno pri večini ljudi. Uživam ob pogledu nanj, ko pada, prijetno je opazovati lesket kristalčkov, ko ga obsije sonce, ločim med sipkim snegom, ki je podoben zrnom v puščavi, mokro plundro v mestih in na prisojah, ko se začne spomladi topiti, ter trdo skorjo, ki jo komajda prebiješ z gojzarji, ko stopiš nanjo, nato pa te preseneti, ko najmanj pričakuješ, da se tako samo pogrezneš v njegove globine.
Živa tvar
V želji boljšega razumevanja te edinstvene padavine in zimskih razmer sem se odločila, da se enostavno moram udeležiti tečaja zimskega gorništva, ki so ga na Zelenici vodili tržiški gorski reševalci.
Gorski reševalci imajo drugačen odnos do snega – bolj znanstven, strokoven, a za moje pojme nič manj poetičen. Sneg jemljejo kot živo tvar, ki se ves čas preobraža. Je nepredvidljiv, spremenljiv, samonikel, trmast in neodvisen od človekovega napuha.
Plaz, ki je ena izmed njegovih pojavnih oblik, je naravna nesreča, pri kateri umreta eden ali dva človeka letno, kar ga okrona za kralja med naravnimi nesrečami. Slovar slovenskega knjižnega jezika drugače opredeljuje plaz kot gmoto snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol.
Zavedati se moramo, da se kot plaz smatra tudi sneg, ki pada s streh – ljudje so zaradi le-tega že umrli.
Evropski lavinski bilten
Tržiški gorski reševalci pri svojem delovanju in obveščanju javnosti uporabljajo evropsko petstopenjsko lestvico nevarnosti proženja plazov. Prereze snežne odeje delajo najpogosteje v Sloveniji, in sicer trikrat na teden, zato priporočam, da pozorno sledite njihovi Facebook strani, ko načrtujete skok v zasnežene gore: https://www.facebook.com/SVSPZelenicaTrzic.
Opozarjajo, da se plazovi prožijo tudi pri prvi stopnji, saj je nevarnost pozimi zmeraj prisotna.
Druga in tretja sta najbolj nevarni, saj mislimo, da nevarnosti v bistvu ni ali da je zgolj srednja – prav tako nam ne dela usluge njena oranžna barva, saj vpliva psihološko na nas drugače, kot bi na primer rdeča. Pri tretji stopnji se plazovi prožajo prej kot spomladanski, ko se temperature nenadno dvignejo.
Povejo, da pri četrti stopnji zapirajo Planinski dom na Zelenici, ob vznožju in cesti pa postavijo opozorila.
Poznamo še peto stopnjo, ki pa za našo deželo ni značilna, z njo pa se soočajo na primer pri sosedih Avstrijcih: le-ti jo lahko napovejo že dan ali dva prej, nato pa evakuirajo cele vasi.
Gozd ne ščiti pred plazovi
Kroži mit, da gozdovi ščitijo pred plazovi: to morda velja le za smrekove gozdove, ki jih lahko malo zaustavijo, kadar imajo smreke svoje veje vse do tal, ne bo pa jih zaustavilo na primer par bukovih dreves.
Zadnji plaz se je na območju Zelenice sprožil dva tedna nazaj, in sicer iznad servisne ceste, ki vodi ob smučišču do koče in jo ščiti gozd.
Kakšne so sedaj nevarnosti v gorah?
Tržiški gorski reševalci povejo, da vladajo trenutno najboljši pogoji za zimske radosti v gorah: najboljši pogoji za sneg so ravno topli dnevi in mrzle noči. Obstaja potencialna nevarnost spomladanskih plazov, če bo v kratkem bliskovita odjuga, če pa se bodo temperature dvigovale počasi, se bo sneg samo stopil.
Pozorni moramo biti ob dolgotrajnem mrazu. Eden izmed glavnih gradnikov plazov je veter, 70 odstotkov nesreč pa se dejansko zgodi na osojah.
Spomnimo: Storžič – trije plazovi in trije mrtvi
Tržiški gorski reševalci so poudarili, da so bili plazovi posledica vetra (veter je pod grapami in grebeni – predvsem pod opastmi – gradil klože) in mraza (pri nizkih temperaturah se sneg namreč ne preobraža). Ne smemo pozabiti dejstva, da so takrat izdatno opozarjali, da je splošna nevarnost proženja snežnih plazov na območju Občine Tržič tretje in četrte stopnje.
Usodo razmer in plazov je krojil veter, ki je razmere ponekod naključno poslabšal, saj je novozapadli rahel sneg prenašal, napihoval na podlago ter gradil zamete in klože. Prva naveza je bila žrtev teh razmer (namesto enega, ki bi prvo preveril, sta šla na plazovno območje oba skupaj), druga alpinista sta kljub prvi nesreči nadaljevala z vzponom in doživela nesrečo, ki pa je ogrozila tudi delo gorskih reševalcev.
Zanimivost
V Sloveniji morajo po zakonu sprožati plazove z razstrelivom samo še na Voglu in Kaninu. Na Zelenici so jih nazadnje leta 1993, bili pa so prvi, ki so se posluževali tega prijema.
Starejše novice
