Številke 10 v prihodnosti pri Cedeviti Olimpiji ne bo nosil nihče več. V čast legendarnega Dušana Hauptmana so danes dres z njegovim imenom in številko 10 obesili pod strop dvorane Stožice.
Zdaj 62-letni Litijan se je pod stropom pridružil Ivu Daneu in Marku Miliću, čigar številki 13 in 12 sta bili upokojeni leta 2007 in 2015. Dve desetletji in pol po zadnji tekmi v dresu Olimpije je tudi Hauptman dobil mesto, ki mu pripada.
Posebno dejanje med polčasom tekme s podgoriško Budučnostjo so v dvorani pospremili tudi člani navijaške skupine Green Dragons, ki so bili s Hauptmanom in ostalimi košarkarji del zgodovinskih mednarodnih uspehov Olimpije.
V Lozani blestel ob zmagi v evropskem pokalu
Hauptman, ki se danes bori z neozdravljivo boleznijo ter, kot sami pravi, s pomočjo medicine in družine »igra podaljške«, je bil praktično celotno kariero zvest Olimpiji.
Ljubljanskemu klubu se je na povabilo takratnega trenerja Janeza Drvariča pridružil po triletnem igranju za Celje, kjer je prvič sodeloval z Zmagom Sagadinom, kasneje uspešnim strategom Olimpije.
Dres zmajev je nosil kar 16 sezon, med leti 1982 in 1998, v tem obdobju pa je s soigralci osvojil sedem naslovov slovenskega državnega ter šest naslovov slovenskega pokalnega prvaka, z najuspešnejšim klubom pri nas pa je oral tudi evropsko ledino.
Z zeleno-belimi je dosegal tudi mednarodne uspehe. Leta 1994 je bil kapetan Smelt Olimpije, ki je v Lozani osvojila naslov prvaka Evropskih pokalnih zmagovalcev, španskemu Taugresu pa je v finalu nasul 27 točk.
Tri leta kasneje je v Evroligi s soigralci osvojil še tretje mesto na turnirju četverice v Rimu, po 120 evropskih tekmah v dresu Olimpije pa za največji uspeh šteje prvi evropski podvig v Švici:
»Bilo je presenečenje za marsikoga, ne samo za nas, da smo lahko tako uspešni. Mislim, da smo bili prvi klub v novonastali državi, ki je osvojil takšen pokal. V Lozani je bilo veliko naših navijačev, več kot tisoč, vzdušje je bilo bolj slovensko kot špansko.
To je dan, ki ga ne bom pozabil. Ocenjujem, da je to največji uspeh moje generacije Olimpije, postavljam ga tudi pred nastop na turnirju četverice Evrolige, ko smo bili v Rimu tretji. Menim, da je prvo mesto nekaj posebnega, samo en je lahko prvi.«
O majici pod dresom
Starejši ljubitelji košarke se zagotovo spominjajo prefinjenega meta izza črte, pa tudi značilne podmajice s kratkimi rokavi, ki jo je nosil pod dresom. V nedavnem pogovoru pred klubsko kamero je razkril, zakaj jo je nosil.
»Po povabilu Janeza Drvariča sem v Ljubljano prišel predvsem kot igralec, ki bo pomagal pri obrambnih nalogah. Potem se je to spremenilo, z leti sem postal vse boljši napadalec, natančnost meta se je izboljšala.
Obrambni igralci so me skušali ustaviti na vsak način, tedaj je bilo dovoljenega več kot danes, zato so nad mano izvajali številne 'operacije'. Veliko je bilo udarcev in ščipanja, majico pod dresom pa sem nosil, da se nekoliko zaščitim pred tem.
Z leti mi je to postalo všeč, redno sem nosil majico vse do prepovedi evropskih pravil, potem sem jo seveda moral sleči. Ta majica je verjetno ob metu za tri točke moj zaščitni znak. Kot vidim dandanes, se me tako iz tistih časov spomnijo tudi navijači Olimpije,« je razkril popularni »Dule trica«.
Vselej je ostal zvest domačim krajem, iz Litije pa se je v času igranja tudi dvakrat dnevno vozil v prestolnico. Kasneje se je preizkusil tudi v vlogi trenerja in športnega direktorja, po karieri v košarki pa je postal inšpektor.
Kot inšpektorja Inšpektorata za šport Republike Slovenije ste ga lahko v preteklih letih videli tudi na kakšni od številnih tekem, ki jih je obiskal po službeni dolžnosti.
Starejše novice
