Ljubljanainfo
Pred slovenskim boksom je svetla prihodnost, poudarjajo v Boksarski zvezi Slovenije, ki jo od lanskega septembra vodi Robert Reher.
Mariborčan na čelu zveze ne skriva, da je pri iskanju napredka slovenskega boksa ključno tudi povezovanje z razvitejšimi boksarskimi državami širom Evrope, ki lahko našemu boksu ponudijo nove izkušnje.
Tudi zato se slovenske boksarske in boksarji udeležujejo mednarodnih turnirjev v tujini, še posebej uspešni so bili pred dnevi v Atenah in Minsku, od koder so se vrnili s tremi medaljami.
Enaindvajsetletni Gal Šepic je v Grčiji osvojil zlato medaljo na 26. izvedbi Pokala Acropolis, v Minsku pa sta bili uspešni kadetinji Lana Rašić in Naca Nikolov Veber. Slednja se je domov vrnila z zlatom, prva pa s srebrom.
Lana in Gal sta vtise po mednarodnem uspehu predstavila na novinarski konferenci, ki jo je zaradi šolskih obveznosti izpustila Naca, sicer članica DBŠ Fužinar.
Na prvem mednarodnem turnirju do srebrne medalje
»Po takšnem dosežku se počutim odlično, to mi veliko pomeni in mi daje še večji zagon za prihodnost. Tako želim tudi nadaljevati, še več trenirati in imeti čim boljše rezultate,« pravi Lana Rašić.
Mlada Štajerka je prvi nastop na mednarodni ravni obogatila z dvema zmagama, čeprav se je na memorialnem turnirju Botvinnik borila proti nasprotnicam, ki so dve težnostni kategoriji višje, za nameček pa je v Belorusiji na račun drugačne prehrane izgubila še dva kilograma.
V finalu je nasproti stala boksarka, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu osvojila peto mesto, trener in oče Igor Rašić pa je borbo prekinil po prvi rundi.
Lana je priznala, da je v finalu izgubila pošteno, ko je v smehu razkril Igor, pa je po odprtem boju v končnici prve runde priznala, da jo nasprotnica tepe kot starejši brat Luka.
Oče je tudi vzornik
»Nisem prepričana, da bi se odločila za boks, če oče ne bi bil trener boksa. Ker pa mi je bila njegova zgodba zelo všeč, me je to pritegnilo in mi je všeč, ker sem pričela trenirati. Ne bi zamenjala za nič drugega,« Lana ne obžaluje svoje odločitve.
Kot pravi, si želi v prihodnosti trenirati še več, domov nositi tudi zlate medalje in poskrbeti za nove uspehe. S trdim delom želi še bolj in hitreje napredovati in biti najboljša.
Tudi zato na treningih redno boksa s fanti, za dekliške nasprotnice v Sloveniji pa pravi, da jih želi v prihodnosti preseči:
»Dekleta so dobra, z vsemi v moji kategoriji sem že boksala. So me tudi že premagale, tako kot sem jaz njih. Zaenkrat smo še na podobni ravni, želim pa si, da mi v prihodnosti ne bi bile konkurenca.«
V boks vpeljal že tri otroke
Priimek Rašić v slovenskem boksu ni neznano ime, po stopinjah očeta Igorja pa stopajo tudi njegovi otroci. Sin Luka se je že dokazal na nekaj turnirjih, po uspehih pa posega tudi Lana.
Igor ne skriva, da je Lano težje spremljati v ringu kot pa sina, saj gre za dekle, kljub temu pa jo podpira pri vsakem boksarskem koraku:
»Pri njej sem popustljiv, saj je dekle, pri Luki pa je tako, da ga morda na treningih dajem bolj na stranski tir kot druge, da se ostali ne bi počutili odrinjene.
Trudim se, da vse obravnavam enako, čeprav so poleg tudi moji otroci. Deklet pa v boksu tako ali tako nimamo veliko, zato je potrebno paziti na njih.«
V Atenah do zlata
Še večji uspeh je v članski konkurenci boksarjev uspel Galu Šepicu, ki je bil v Atenah najboljši v kategoriji do 71 kilogramov. V velikem finalu je premagal Grka Theodorosa Ritzakisa.
Šmarskemu boksarju ni manjkalo motiva, saj se je v finalu boril z domačinom, Pokal Acropolis pa je po 18 letih znova potekal na stadionu Panathinaiko, na katerem so stari Grki prirejali antične olimpijske igre.
»Hotel sem se dokazati, kolikor bo šlo, še posebej zaradi tega, ker je publika navijala za domačina. To je bilo opazno že med vstopom v ring, saj je bil deležen bučen podpore.
Rekel sem si, da moram borbo do konca izpeljati tako, kot sva se dogovorila s trenerjem Alešem,« po mednarodnem uspehu pravi 21-letni športnik, ki se je boksu posvetil ob koncu osnovne šole.
Borba v prekrasni kulisi ga je ponesla
»Prej sem treniral košarko in nogomet, nato pa sem opazil, da imamo na osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah treninge boksa. V devetem razredu, leta 2015, sem šel prvič na trening, hitro mi je postalo všeč in našel sem se v boksu,« o svoji zgodbi pravi Šepic.
Član Boks kluba Legionar je bil s strani Evropske odbojkarske zveze proglašen za najlepše presenečenje turnirja, na katerem so se predstavili boksarji iz 14 različnih držav.
Šepic iz tira ni vrgla niti nešportna poteza v polfinalni borbi, ko ga je Ciprčan po koncu druge runde udaril izza hrbta in si po slabšem odprtju borbe prislužil diskvalifikacijo.
Zmagovalec finalne borbe sicer verjame, da lahko stori korak naprej pri sprejemanju najboljših odločitev tekom dvoboja.
»Borbo sem hotel dokončati čim boljše, da bi bilo videti dobro tudi za publiko, predvsem tiste, ki so navijali zame. Morda sem se preveč zagnal in se pretepal po nepotrebnem, ko mi ne bi bilo treba.
To bi lahko rešil na eleganten način, ampak ko te nasprotnik udari, želiš vrniti. To pa včasih ni najbolj pametno,« se Šepic spomni na besede svojega trenerja Aleša Šurbeka.
Trener priznava, da lahko Šepic še močno napreduje
Podobne misli je novinarski konferenci delil tudi trener Aleš Šurbek, ki ni skrival, da je njegovega varovanca proti koncu borbe prevzela močna želja:
»Dejal sem mu, naj do konca boksa tako kot v prvi rundi, ko je bil res boljši. V drugi rundi je dobil točke pri dveh sodnikih, v tretji pa je bila odločitev ravno tako deljena. Dal sem mu napotke, naj boksa, tako kot v prvi rundi, vendar ni bilo ravno tako, saj ga je malce zaneslo.«
Šepic sicer ni bil edini slovenski predstavnik v Atenah. V konkurenci boksarjev iz 14 držav so nastopili še Mohammad Dawood Rezai (ŽBK Maribor), Elviton Krasniq (ŽBK Maribor), Nik Nikolov Veber (DBŠ Fužinar) in Jure Šimunović (BK Ljubljana).
Najuspešnejši je bil Šepic, ki mu je Robert Rehar, tako kot tudi Lani Rašić, po novinarski konferenci podelil tudi denarno nagrado.
»Mislim, da ima Gal še veliko prostora za napredek. Po vsaki borbi se da popraviti še nekaj malenkosti in se prilagajati na nasprotnika. Rezerve je še veliko,« o svojem varovancu še pravi trener.
Sklenili sporazum z Belorusi
V Minsku je bil prisoten tudi prvi mož Boksarske zveze Slovenije Robert Reher, ki je z vodstvom tamkajšnje zveze podpisal dogovor o sodelovanju:
»Do te pobude je prišlo v Carigradu, na volitvah svetovne krovne organizacije IBA. Tam smo se povezali, na mojo pobudo pa smo sklenili sporazum, ki nam omogoča, da pridemo zastonj na priprave in turnirje, trenerji pa lahko hodijo na izobraževanja, saj Belorusi premorejo več izkušenj.«
Reherja je sprejel tudi beloruski minister za šport in kulturo, vodstvo Beloruske boksarske federacije pa je po podpisu sporazuma o medsebojnem sodelovanju za zaupanje zahvalilo s prestižnim darilom.
Slovenska delegacija se je iz Belorusija vrnila z boksarskimi rokavicami, s katerimi je Anatolij Mihajlovič Berezjuk osvojil prvo svetovno prvenstvo. Darilo bo v prostorih Boksarske zveze Slovenije našlo posebno mesto, zagotavlja Reher.
Vodstvu slovenske zveze sicer ne manjka načrtov za prihodnost, saj želijo že letos organizirati tudi mednarodni turnir pod okriljem IBA.
Starejše novice
