Ljubljanainfo
Čeprav je po stažu še kadetinja, je le nekaj dni po 16. rojstnem dnevu - kar je spodnja meja za nastop v članskih tekmovanjih NZS - že oblekla dres članske ekipe ŽNK Radomlje Medex.
Radomljanke v osemčlanskem državnem prvenstvu nastopajo z najmlajšo ekipo, saj je kar peterica igralk začetne enajsterice še kadetinj, torej starih vsega 16 let, tudi preostanek ekipe pa ni kaj dosti starejši.
Kapetanka Katarina Gadnik in vratarka Maja Zajc sta s 24 leti najizkušenejši igralki ekipe, ostala dekleta pa še niso zakorakala v tretje desetletje življenja. Kljub vsemu pa mladost ni ovira na poti do dobrih rezultatov.
To so »rumenosrčne«, kot jim pravijo, dokazale sredi oktobra, ko so na domačem igrišču remizirale s precej izkušenejšo Olimpijo. Začetna enajsterica Ljubljančank je bila v povprečju za kar šest let starejša od radomeljske.
Mojstrski zadetek za vodstvo je sredi prvega polčasa zabila prav naša sogovornica Lea Dolinar, ki se je na začetku pogovora za Ptujinfo še enkrat spomnila srečanja z zeleno-belimi:
»Občutki so bili zelo dobri, sploh ker sem zadela proti Olimpiji, ki je že nekaj let v vrhu slovenskega ženskega nogometa. Remi je dokaz, da smo dobro trenirale in se na nasprotnice pripravile.
Energija na treningih tisti teden je bila res dobra, kar smo uspešno prenesle na tekmo, se potrudile in osvojile zasluženo točko.«
Mladost ekipe olajšala prehod v člansko konkurenco
»Odkar sem v Radomljah, se mi zdi, da sem se naučila predvsem discipline. Zdaj še bolj vem, da se moram za vse potruditi, da je v razvoj potrebno vlagati veliko časa in moram vedno pokazati najboljše, kot v danem trenutku zmorem,« pravi mlada Štajerka.
Od majskega debija v članski ekipi ŽNK Radomlje Medex je postala nezamenljiv člen zasedbe trenerja Aljaža Gornika, saj lahko s svojo vsestranskostjo igra v praktično vseh linijah nogometne ekipe.
Najpogosteje jo lahko vidimo na sredini igrišča, odlično se znajde tudi v obrambni vrsti, s petimi ligaškimi zadetki pa dokazuje, da se dobro znajde tudi pred golom nasprotnic.
Kot pravi, ji je mladost igralskega kadra spomladi olajšala prestop med članice:
»Res je, imamo zelo mlado ekipo. Ravno zaradi mladosti je bilo lažje priti iz kadetske v člansko selekcije. Kljub temu, da so že veljale za članice, med nami vseeno ni tolikšne starostne razlike, kar je seveda olajšalo ta prehod, dobro smo se povezale in se razumemo.«
Na tekmah pomembna zbranost
Četudi spada med mlajše igralke v državnem prvenstvu, pa s svojo mirnostjo in zrelostjo na in ob zelenici daje vtis precej izkušenejše nogometašice.
Kaj pa se med tekmami, še posebej tistimi zahtevnejšimi, dogaja v mislih tako mladih igralk?
»Točnih misli, ki mi grejo po glavi med tekmo, se zdaj težko spomnim, vem pa, da želim vedno ostati čim bolj zbrana ter čim več stvari s treningov prenesti v igro.
Na derbijih pa ob ugodnem rezultatu tudi o tem, da bi lahko čim prej bilo konec tekme,« z nasmehom razkriva dekle, ki zdaj živi na Ptuju, a so dnevi na Štajerskem zaradi šolanja v prestolnici redkost.
Navdušili so jo sošolci
Lea se je Radomljam pridružila pred pričetkom lanske sezone, potem ko se je odločila, da bo po osnovni šoli obiskovala eno od ljubljanskih gimnazij.
So pa ravno sošolci v prvem razredu osnovne šole najzaslužnejši, da Lea zdaj velja za enega največjih slovenskih talentov generacije 2006. Kot je razkrila, so tudi oni zaslužni, da je nogomet postal njen vsakdan.
Želji prvošolke, da se preizkusi na nogometnih zelenicah, je tedaj prisluhnila tudi mama Jožica, ki Leo dobro desetletje kasneje še vedno spremlja na prav vsaki klubski preizkušnji:
»Navdušili so me prav sošolci v prvem razredu, s katerimi sem vedno igrala nogomet. Vedela sem, da trenirajo v klubu in to doma omenila mami, ki me je potem vpisala v klub na Hajdini. V nižjih selekcijah je bilo nekoliko lažje, kasneje pa so se tudi fantje začeli razvijati.
Tekme pri starejših selekcijah so mi bile vedno bolj zanimive, sploh ker sem vedno želela dokazati, da ni pomembno, da sem punca in se lahko z znanjem in voljo primerjam z njimi ali sem celo boljša,« se Lea spominja dokazovanja na fantovskih tekmah.
S fantovsko selekcijo Nogometne šole Hajdina do 15 let je nastopala tudi na državni ravni, v dekliški konkurenci pa je pred selitvijo v Radomlje nosila dres MSM Ptuja in celjske Savinje.
Z reprezentanco konkurirala evropskim prvakinjam, preizkusila bi se tudi v tujini
»Ne skrivam želje, da bi nekoč zaigrala v tujini, se pa zavedam, da me čaka še zelo dolga pot, napredek in veliko odrekanja. Zaenkrat želim čim bolje izkoristiti to, kar imam,« Lea zrelo odgovarja na vprašanje o ciljih za prihodnost.
Če se bo njen razvoj nadaljeval v skladu s pričakovanji, bi jo lahko v prihodnosti gledali tudi v dresu članske izbrane vrste, trenutno pa je ena od nosilk igre v kadetski reprezentanci.
Kadetinje so se pred nekaj dnevi v Krškem odlično zoperstavile aktualnim evropskim prvakinjam Nemkam, ki so zadetek za tesno zmago dosegle v podaljšku tekme.
Lea se je na kvalifikacijskem turnirju izkazala z dvema asistencama, mlade Slovenke pa so z remijem proti Srbiji, tesnim porazom proti Nemčiji in zmago nad Turčijo ostale v igri za preboj na evropsko prvenstvo.
»Položaj ženskega nogometa pri nas se izboljšuje. Vedno bolje se dela z mlajšimi dekleti, zato verjamem, da bomo vedno bolj napredovale,« je Lea Dolinar pogovor sklenila z optimističnim pogledom v prihodnost.
Šestnajstletnico in soigralke nova klubska preizkušnja čaka že konec tedna, ko se bodo v Radomljah pomerile z ajdovskim Primorjem.
Starejše novice
