Aljažev stolp na vrhu Triglava.
Profile picture for user oglasniprispevek Oglasni prispevek
Ustvarjeno dne
Sre, 6.10.2021 10:36
Zastavite si izziv in se povzpnite na najvišjo goro v Sloveniji! Triglav je zaradi svoje simbolične vrednosti in izjemnih razgledov najbolj priljubljen vrh med slovenskimi gorami - kljub zahtevnosti pa ga s primerno pripravo lahko osvoji praktično vsak.

Vse od prvega vzpona na Triglav leta 1778, ko so morali štirje pionirji dobesedno jezditi oster greben, ki povezuje Mali in Veliki Triglav, pa do kasnejše umetne razširitve omenjenega grebena, Triglav osvaja domišljijo in ambicije gornikov iz cele Slovenije. Jakob Aljaž je leta 1895, ko je za drobiž kupil vrh gore in tam postavil stolp, poskrbel za legendarno zgodbo in še bolj legendaren razgled na cilju.

V povprečju potrebujejo obiskovalci Triglava šest ur, da dosežejo njegov 2864 m visok vrh. Zato si je za vzpon najbolje vzeti dva dni. Po prvem dnevu, ko ste premagali že večino višinske razlike lahko prespite v visokogorski koči Kredarica ali Planika, nato pa se naslednje jutro s svežimi močmi odpravite do vrha in spustite nazaj v dolino. 

Najprimernejši čas za vzpon je pozno poletje, ko sneg že skopni, popoldanske vročinske nevihte pa so manj pogoste kot v začetku poletja. Zimski vzponi so redki in rezervirani za najizkušenejše, saj sneg prekrije varovala, ki so nameščena na najstrmejšem vršnem delu vzpona. Najbolj optimalna sta torej avgust in september, zato je v teh mesecih na Triglavu največ pohodnikov - še posebej ob koncih tedna. Če želite med vzponom prenočiti je priporočljivo v koči prenočišče rezervirati vsaj nekaj tednov vnaprej.

Triglav z vseh strani obkrožajo ledeniške doline, zato so za vzpon na voljo različne poti. Najmanj zahtevna in najbolj priljubljena je pot s Krme. Za bolj izkušene pohodnike, ki si želijo večjega izziva je primerna tudi pot iz Pokljuke, ki v zameno za trud ponuja najlepše razglede in pa tri poti iz Vrat, ki so najbolj zahtevne.
Ne glede na izbrano traso je del vzpona tik pod vrhom zelo strm in tehnično zahteven. Zato je priporočeno samovarovanje po ferati na ozkem grebenu. Če vas na poti spremlja vodnik, vas bo na tem delu verjetno navezal na vrv.
 

Pogled na Severno triglavsko steno.

Na Triglav pa se ne odpravljajo le pohodniki. Severna triglavska stena se s svojimi 1000 m višine in 4 km širine uvršča med največje stene v Alpah. Vsako poletje, ko se sneg stali, se množice plezalcev preizkušajo v več kot sto smereh, ki jih stena ponuja. Vsakih nekaj let so razmere primerne tudi za spust na smučeh, kar pa je eden najzahtevnejših smučarskih podvigov v Sloveniji.

Zgornji del vzpona, kjer je potrebno varovanje ob jeklenicah.

Četudi je Triglav dosegljiv cilj za večino ljudi, so vremenske razmere v gorah nepredvidljive in lahko hitro vodijo v poškodbe ali skrenitev s prave poti. Orientiranje je lahko zelo zahtevno že samo po sebi, saj so poti na skalnati podlagi brez vegetacije pogosto neizstopajoče. Zato je priporočen voden vzpon, še posebej za manj izkušene pohodnike. 

Izkušen gorski vodnik vam bo lahko odgovoril na vsa vprašanja glede opreme, oblačil in predpriprav, poskrbel za vašo varnost na tehnično zahtevnih delih vzpona ter vam pomagal premagati fizični napor. Vodnik naj poskrbi za preverjanje vremenskih razmer, rezervacijo koče in iskanje prave poti, vi pa se osredotočite na čudovite razglede in premagovanje strmin.

Starejše novice