Dr. Martha Feldman in dr. Seth Brodsky: Spektralni zvok

Spektralnost je mejni pojem, ki meri na nekaj, kar ni niti zares prisotno niti zares odsotno in nas prav zaradi tega preganja. V njem se srečujeta preteklost in prihodnost, odlog in domneva; napotuje na vrzeli preteklosti, ki pestijo sedanjost, soočanje z njimi pa vzbuja tesnobo. Spektralnost terja spoprijem s sedanjostjo, kaže na njene zamike in postavlja pod vprašaj samoumevnost naše sodobnosti. Prezentaciji dveh vodilnih ameriških muzikologov si bosta zastavili vprašanje, kako se lahko glasba in zvok uvrščata na območje spektralnosti ter ga prikličeta. Kako nam zmoreta pomagati pri spoprijemu z dilemami, ki nas preganjajo skozi vračanje preteklosti, in obenem naznanjata prihodnost?

Pojem spektralnosti napotuje na devetdeseta leta, ko je Jacques Derrida v knjigi Marxovi duhovi (1993) uveljavil ta pojem in sprožil plaz kritičnih študij okoli vprašanj, kako lahko ostanki zgodovine ponujajo stalni povod za žalovanje, obenem pa sprožajo prisilo k ponavljanju tega, kar je zmotno veljalo za preseženo. Pojem se je tedaj opiral predvsem na jezik in podobe, ne pa na glasbo in zvok, in trideset let pozneje ta zgodovinski trenutek ni več naš. Kako spektralnost deluje danes, v hipercirkulaciji, nenehni krizi, ekološkem opustošenju? Sedanjost terja vnovični premislek spektralnosti, ki mora vzeti v zakup nove časovne in prostorske razporeditve, postkolonialni habitus ter nove režime represije, prikrivanja in nadzorovanja. Glasba in zvok sta nemara posebej primerna za to, saj njuna sredobežna narava inherentno napotuje na spektralnost v vseh njenih raznovrstnosti in izmuzljivosti.

Martha Feldman in Seth Brodsky bosta predstavila svoje delo v okviru potekajočega širšega projekta, povezanega z glasbo, zvokom in spektralnostjo. Govorila bosta o institucijah in medijih, ki jih preganja spektralnost. Predavanje Marthe Feldman z naslovom Kastrat kot subjekt, mrtev ali živ se bo dotaknilo izginulega glasu kastratov, ki so več stoletij navduševali evropsko glasbo, in večgeneracijske glasbene genealogije, ki izhaja iz zadnjega kastratskega pevca (Alessandra Moreschija, 1855–1922). Kako nas glas kastratov še vedno zadeva in preganja? Predavanje Setha Brodskyja se bo vrnilo k dediščini haitske revolucije, edine uspešne revolucije proti kolonialnemu suženjstvu, ki pa je v zadnjih dveh stoletjih (v nasprotju s sočasno francosko revolucijo) ostala ne toliko pozabljena kot potlačena, vendar je za sabo pustila sledi in simptome. Simptomatski primeri, ki zadevajo eksperimente z glasbeno subjektivnostjo, bodo segali od romantičnega lika dvojnika (Schubert) z organizacijo filharmoničnega orkestra in vloge dirigenta do nedavne filmske uspešnice Tár. Kako glasbo skrivno preganja potlačena kolonialna preteklost?