Volilna vročica v ZDA prihaja k vrhunci, saj potekajo volitve, na katerih Američani izbirajo novega (starega) predsednika države. Volilno dogajanje v Ameriki zavzeto spremlja ves svet, saj velja funkcija predsednika ZDA za eno izmed najpomembnejših in najmočnejših funkcij na svetu, kar izvira iz dejstva, da slednji vodi svetovno velesilo, katere poteze pomembno vplivajo tudi na Evropo.
Združene države Amerike se sicer razprostirajo v šestih časovnih pasovih, zato se bodo tudi volišča v državi odpirala in zapirala postopoma, na Aljaski denimo se bodo zaprla šele v sredo ob 6. uri po srednjeevropskem času, nazadnje pa na Aleuteih še uro kasneje.
Poleg predsedniških potekajo tudi volitve vseh 435 kongresnikov v predstavniškem domu ameriškega kongresa in 35 od stotih senatorjev ter še številne lokalne volitve in glasovanja o različnih vprašanjih.
Volivci izvolijo elektorje, ki nato izvolijo predsednika
Pomembno je vedeti, da Američani predsednika ne volijo neposredno, ampak preko elektorjev. Vsaka zvezna država ima toliko elektorskih glasov, kolikor ima predstavnikov v Predstavniškem domu in Senatu, kar znaša skupno 538 elektorskih glasov, zmagovalec pa mora tako zbrati 270 elektorjev.
Spomnimo, na zadnjih volitvah leta 2016 je Trumpova protikandidatka Hillary Clinton osvojila skoraj 3 milijone več glasov, a ker odločajo elektorski glasovi je predsednik postal Donald Trump.
Elektorski sistem je svojevrsten svetovni unikum, v ZDA so ga vzpostavili že 'ustanovni očetje' leta 1787, in to iz dveh razlogov. Prvi je bil predvsem tehnične narave, zaradi same izvedbe volitev, drugi, najpomembnejši pa je bil to, da so s tem želeli preprečiti 'tiranijo večine'. Bil je nekakšen kompromis med večinskim glasovanjem s strani ljudstva in izbiro predsednika s strani kongresa. Vsake toliko časa se sicer pojavljajo pomisleki o smiselnosti tega sistema v današnjem času, a na mestu ostaja strah, da bi v nasprotnem primeru o predsedniku države odločala velika urbana središča, kar ne bi odražalo volje celotne države.
Biden naj bi bil v veliki prednosti ...
Glede na ankete je v prednosti sicer demokratski kandidat Joe Biden, ki je bil pod predsednikom Barackom Obama tudi podpredsednik ZDA. Po izračunu konservativne organizacije RealClear Politics ima Biden že vnaprej zagotovljenih 216 elektorskih glasov. Trump jih ima v žepu najmanj 125, ostaja pa še 197 elektorjev iz ključnih držav, kjer izida ni mogoče vnaprej napovedati, piše STA.
Med njimi so Michigan, Wisconsin, Minnesota, Severna Karolina, Florida, Pensilvanija, Arizona, Georgia, Iowa, Ohio, Nevada in presenetljivo republikanski Teksas ter dve kongresni okrožji v Mainu in Nebraski.
Po velikem presenečenju leta 2016, ko je v nasprotju s vsemi napovedmi Trump premagal Clintovo, pa so napovedi tokrat bolj previdne. Obenem številni ameriški omenjajo še eno nevarnost, in sicer, da bo poraženec volitev oporekal rezultatu.
Tako naj bi bili že pripravljeni ekipi pravnikov pri obeh taborih, obetajo se pa tudi številne tožbe. Pomembno vlogo bodo igrale tudi glasovnice prejete po pošti, predčasno je sicer glasovalo že več kot 95 milijonov volivcev.
Bo poraženec spoštoval rezultat?
Nekdanji Trumpov sodelavec Anthony Scaramucci je, po pisanju STA, tako dejal, da bo Trump najprej sprožil ofenzivo na Twitterju z napadi na proces povsod, kjer bo uvodoma izgubljal. Kjer bo vodil, bo zahteval, da se štetje glasovnic prekine in se ga razglasi za zmagovalca, pri čemer bo uporabil pravnike in celo pravosodno ministrstvo ZDA, da se glasovnice po pošti razveljavi.
Zmagovalec bo tako moral zmagati z veliko prednostjo, da bo svet lahko že v sredo izvedel ime 45. predsednika ZDA, ki bo prisegel na inavguraciji 21. januarja 2021. Delni izidi vzporednih volitev se lahko sicer začnejo objavljati danes po 23. uri po srednjeevropskem času.
V Sloveniji je sicer veliko prahu dvignil premier Janez Janša, ki je javno podprl Trumpa, besede podpore pa Trumpu in prvi dami Melanii Trump namenja tudi danes na volilni dan. Je pa med drugim glavni tajnik opozicijske SD Dejan Levanič namenil podporo Bidnu.
Starejše novice
