Na sosednjem Hrvaškem in v Srbiji je iz dneva v dan več obolelih zaradi oslovskega kašlja, za hitro širjenje te bolezni pa je kriva predvsem nizka precepljenost, opozarjajo tamkajšnji epidemiologi.
Porast števila primerov se je pojavila v začetku decembra, do danes pa so že zapadli v epidemično stanje.
Primeri tudi v Sloveniji
Tudi v Sloveniji smo novembra po daljšem času prvič spet zaznali nekoliko več primerov oslovskega kašlja. Do decembra lani so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili 39 primerov okužb, na najnovejše informacije o številu primerov ob prehodu v novo leto pa še čakamo.
Starši otrok v ljubljanskih vrtcih in šolah naj bi bili zaskrbljeni zaradi pojava bolezni.
Oslovski kašelj je respiratorna bolezen, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, prisotna v ustih, nosu in žrelu. Otrok, ki zboli za oslovskim kašljem, lahko doživlja epizode kašlja, ki trajajo od štirih do osem tednov. Bolezen se prenaša s človeka na človeka preko vodnih kapljic.
Oslovski kašelj še vedno predstavlja pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Najbolj učinkovita zaščita pred oslovskim kašljem je cepljenje. V Sloveniji smo z obveznim cepljenjem proti oslovskemu kašlju začeli leta 1959, pri čemer so vsi odmerki cepiva za otroke kriti s strani zdravstvenega zavarovanja.
Nacionalni inštitut za javno zdravje opaža, da je pandemija vplivala na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se odraža v zmanjšani stopnji precepljenosti.
Med pandemijo covid-19 so zabeležili upad precepljenosti pri različnih cepljenjih predšolskih in šolskih otrok, vključno s cepljenjem proti oslovskemu kašlju.
Starejše novice
