Ljubljanainfo
Ned, 28.3.2021 07:08
Konec leta 2020 je v Sloveniji odhajala na delo v drugo občino vsaka druga delovno aktivna oseba.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je ob koncu leta 2020 bilo v Sloveniji nekaj manj kot 869.900 delovno aktivnih oseb, v tem podatku niso bili upoštevani kmetje. Od konca leta 2019 se je njihovo število zmanjšalo za 1,4 odstotka, medtem ko se je število medobčinskih delovnih migrantov povečalo za skoraj 5.000, na 473.500. Več kot polovica delovno aktivnih oseb je torej odhajala na delo iz občine prebivališča v drugo občino.

Dve tretjini več medobčinskih selitev

V letu 2020 je bilo življenje in delo tudi v Sloveniji prilagojeno epidemiji covid-19. Konec marca 2020 je vlada sprejela odlok o prepovedi gibanja zunaj občine, v kateri so imeli prebivalci prijavljeno začasno ali stalno prebivališče. V prvem polletju 2020 je demografska statistika zabeležila za dve tretjini več medobčinskih selitev; večina teh selitev so bile selitve s stalnega na začasno prebivališče.   

Zaradi tega je bilo število delovnih migrantov konec leta 2020 na vseh teritorialnih ravneh večje kot konec leta 2019, čeprav se je število delovno aktivnih oseb v tem obdobju zmanjšalo. Glede na občino prebivališča se je najbolj povečalo število delovno aktivnih oseb v občini Kranjska Gora, sledila je občina Bohinj.

Z delovnimi migracijami najbolj obremenjena Ljubljana

Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj te občine) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin). Kako močne - številne so te migracije, je odvisno od naseljenosti, števila delovnih mest v posamezni občini, pa tudi od prometnih povezav.

Podatki statističnega urada kažejo, da je d delovnimi migracijami v obeh smereh najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno prihaja na delo nekaj več kot 134.100 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 22.800 njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij sta tako za občino Ljubljana znašala okoli 156.900 delovno aktivnih oseb, pri čemer je bil migracijski tok v Ljubljano skoraj šestkrat številnejši kot iz Ljubljane.

Občini Ljubljana je po številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij sledila občina Maribor, vendar je bilo to število skoraj triinpolkrat nižje. Sledile so občine Celje, Kranj in Domžale.

Osrednjeslovenska statistična regija je v zadnjih štirih letih imela edina več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, in sicer jih je imela za 31,4 odstotka več. Druga po vrednosti indeksa delovne migracije je bila podravska statistična regija, v kateri je bilo število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej statistični regiji za 3.960 višje od števila delovnih mest v tej regiji.

Še manj številne kot medregijske so delovne migracije med kohezijskima regijama. V letu 2020 je bilo takih delovnih migrantov malo manj kot 96.900 ali nekaj več kot desetina delovno aktivnega prebivalstva. V zahodni Sloveniji je bilo za 13,1 odstotka več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej kohezijski regiji.

Tok delovnih migracij na ravni kohezijskih regij je bil močnejši v smeri vzhod–zahod. Na delo v zahodno Slovenijo je namreč prihajalo skoraj 68.300 delovno aktivnih prebivalcev iz vzhodne Slovenije, v nasprotni smeri, iz zahodne v vzhodno Slovenijo pa skoraj štirikrat manj, približno 17.800 delovno aktivnih oseb.

Število vseh delovno aktivnih oseb (brez kmetov) se je od konca leta 2019 do konca leta 2020 zmanjšalo za skoraj 12.000. Število delovnih migrantov med njimi pa se je na ravni kohezijskih regij v tem obdobju povečalo za skoraj 6.000. Vse to kaže, da so delovne migracije čedalje pogostejši pojav v sodobni družbi in na trgu dela.

V letu 2020 pa je k temu pripomoglo tudi občutno povečanje prijav začasnega prebivališča, predvsem z namenom lažjega prehajanja med občinami v času prepovedi gibanja zaradi covid-19 in ne zaradi dejanske preselitve.

Slovenija zanimiva za tujce dnevne migrante 

Slovenija je bila za tujce čezmejne dnevne delovne migrante v 2020 zaposlitveno enako privlačna kot v 2019. Tujci dnevni migranti so osebe, ki so državljani sosednjih držav in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega prebivališča. Podatki kažejo, da je bilo v 2020 delovno aktivnih v Sloveniji nekaj več kot 10.800 tujcev iz omenjenih držav; od tega je bilo nekaj več kot 4.600 čezmejnih dnevnih delovnih migrantov. Razmerje med številom moških in številom žensk se v tem letu med njimi ni spremenilo.

Starejše novice