Avtorski projekt: Anhovo

Trajanje; 3 ure in 40 minut, z odmorom

V naši širši okolici bi težko našli kraj, v katerem se je magični obet industrializacije in napredka bolj boleče obrnil v svoje popolno nasprotje. Kar je zanosno dajalo kruh, se je pozneje izkazalo za strup. V veliko primerih industrijskega uničenja je to mišljeno metaforično, v Anhovem, kjer so se otroci igrali z belimi ostanki azbesta, pa je dobesedno tako. Eno samo vlakno azbesta zadostuje, da človek zboli. Ta je vzel veliko življenj in jih desetletja po prepovedi uporabe še vedno jemlje. Številni se z boleznimi, ki jih je povzročil, borijo, drugi v negotovosti čakajo, ali jih bo doletela podobna usoda. Drobtinice tega kruha je dolina drago plačala, vendar se zgodba Anhovega, tragična, kakor je, ne konča pri proizvodnji salonita. Njegovo proizvodnjo je v devetdesetih kratkotrajno nadomestila proizvodnja prav tako rakotvornega stirena. Kmalu so v zgodbo prišli še sosežig strupenih odpadkov, masoven izkop rudnine iz lokalnega kamnoloma ter neurejen vodovod, v katerega je nedavno vdrla s težkimi kovinami zastrupljena voda.

Toda Anhovo ni samo zgodba o veliko oblikah ekološkega uničenja in prevladi kapitala nad zdravjem ljudi. Je tudi zgodba o uporu, pogumu, trdoživosti, solidarnosti in vztrajnosti. Dokumentarna uprizoritev Anhovo prodornega mladega avtorja in režiserja Žige Divjaka ter avtorice Katarine Morano, ki se bosta v SNG Nova Gorica predstavila prvič, bo poskušala prisluhniti tej dolini, ki nas lahko v negotovih časih, ki sledijo, marsičesa nauči.

Zahvaljujemo se: Društvu EKO Anhovo in dolina Soče, Bogomiru in Slavki Bavdaž, Heleni Markič, dr. Metodi Dodič Fikfak, Milovanu Bertotu, Lilijani Pulec, Branku Skoku, dr. Nevenki Mlinar, dr. Nadi Merljak, Zlatku Kumarju, Anji Medved, Sabini Maver, Mojci Dumančič in vsem, ki ste z nami delili svoje zgodbe.

Nagrada tantadruj za družbenokritični angažma in vzpostavljanje skupnosti, 2025

Uvrstitev v tekmovalna programa festivalov: 56. Teden slovenske drame in 61. Borštnikovo srečanje, 2026