Zajtrk pri Kinodvoru: Grda polsestra

Emilie Blichfeldt / Norveška, Švedska, Danska, Poljska, Romunija / 2025 / 109 min / norveščina, poljščina, švedščina

»Senzacionalni prvenec Emilie Blichfeldt je lucidna feministična revizija Pepelke, toda tako grozljiva in srhljiva, da bi šlo Disneyju in podobnim pravljičarjem na bruhanje.« – Marcel Štefančič, jr.

Zgodba se dogaja »nekoč« (na Norveškem), Elvira (Lea Myren), še najstnica, pa po mamini poroki s »premožnim« vdovcem dobi polsestro Agnes (Thea Sofie Loch Næss), ki je blazno lepa – v nasprotju z Elviro, ki ni niti približno tako privlačna, zato ne more konkurirati, ko začne brezmejno čedni, poetični princ Julian (Isac Calmroth) – toksičen tip – iskati deviško nevesto. Agnes – ja, Pepelka – je favoritka, toda Elvira, anti-Pepelka, nora na princa in njegovo poezijo, se podvrže – po diktatu svoje dominantne mame – »popolni preobrazbi«, strašni »plastično-kirurški« torturi, ki ji res grizlijevsko »popravi« zobe, usta, oči, nos, obraz, nasmeh, postavo.

Film ne skriva, da lepota boli – in da je razpadanje, gnitje resnica lepote. Objektiviranje ženske je toksično in seksistično, toda samoobjektiviranje ženske – »estetizacija«, lepotičenje, seksualizacija, standardizacija – je body horror, groteskni teater samomaličenja (in prilagajanja prstov čeveljčku), obešenjaški splet norosti, krutosti, samouničevalnosti in odvratnosti, polsestra Substance (The Substance, 2024, Coralie Fargeat).