Pod povprečno plačo je kar 64,8 odstotka zaposlenih.
Kdor dela v Ljubljani, ima v povprečju za osminko višjo plačo kot povprečen zaposleni v Sloveniji. A razlika ni povsod enaka. V gostinstvu in gradbeništvu ljubljanski delodajalci ne plačajo nič bolje kot drugod, v industriji in šolstvu pa precej bolje. Delodajalce vsak zaposleni stane vse več.
Statistični urad je objavil plače za avgust. Povprečna neto plača v Sloveniji je bila 1.688,55 evra, bruto 2.695,56 evra. V primerjavi z julijem je bila nekoliko nižja, za 0,4 odstotka, v enem letu pa je zrasla za 8,1 odstotka. Ker so cene v tem času zrasle za tri odstotke, je realna rast pet odstotkov.
V Ljubljani je bila avgusta povprečna neto plača 1.897,97 evra, bruto pa 3.078,42 evra. To je 12,4 odstotka več od slovenskega povprečja. V enem letu je zrasla za 8,2 odstotka, enako hitro kot drugod.
Statistika plače razvršča po občini, kjer je delovno mesto, ne po občini, kjer zaposleni živi. V ljubljanski številki so tako tudi plače tistih, ki se vsak dan vozijo v prestolnico iz Domžal, Grosuplja ali Kranja.
Natakar v Ljubljani ne zasluži več kot natakar drugje
Če pogledamo posamezne dejavnosti, se slika precej spremeni. Ljubljanska prednost je v nekaterih dejavnostih velika, v drugih je ni.
V nastanitvenih in gostinskih dejavnostih je bila avgusta povprečna neto plača v Ljubljani 1.311,53 evra, v Sloveniji 1.319,96 evra. V gradbeništvu 1.364,86 evra proti 1.374,94 evra. Tudi v kmetijstvu ter pri oskrbi z vodo in ravnanju z odpadki je ljubljanska plača malenkost nižja od državnega povprečja. Natakar, zidar ali komunalni delavec v Ljubljani torej v povprečju ne zasluži več kot drugje, čeprav so stanovanja tu najdražja.
Največja razlika je v industriji. Predelovalne dejavnosti v Ljubljani plačajo neto 1.897 evrov, kar je 16,5 odstotka več od državnega povprečja. V izobraževanju je razlika 12,5 odstotka, v trgovini 10,5 odstotka, v zdravstvu in strokovnih dejavnostih po devet odstotkov.
Najbolje plačani v Ljubljani so v energetiki (2.386 evrov neto), dejavnostih, povezanih s telekomunikacijami in računalništvom (2.350 evrov), v financah in zavarovalništvu (2.299 evrov) ter v javni upravi (2.240 evrov).
Javna uprava je zrasla najhitreje
Med večjimi dejavnostmi so v enem letu najbolj zrasle plače v javni upravi. V Ljubljani so bile avgusta za 12,7 odstotka višje kot lani, v Sloveniji za 12 odstotkov. Razlog je plačna reforma v javnem sektorju. Javni uslužbenci so po novem plačnem sistemu dobili povišanja januarja in oktobra lani ter z junijsko plačo letos, naslednje je predvideno decembra.
V zasebnem sektorju je bila rast počasnejša. V ljubljanski industriji so plače v enem letu zrasle za 5,8 odstotka, v trgovini za 5,9 odstotka, v gostinstvu za 6,6 odstotka. Avgusta je bila povprečna bruto plača v zasebnem sektorju v Sloveniji za 1,1 odstotka nižja kot julija, v javnem pa za 0,6 odstotka višja.
Dve tretjini pod povprečjem
Povprečje ne pove, koliko zasluži večina. Statistični urad je izračunal, da bi ob preračunu na polni delovni čas polovica zaposlenih v Sloveniji avgusta prejela manj kot 2.309 evrov bruto, četrtina manj kot 1.811 evrov. Pod povprečno plačo je kar 64,8 odstotka zaposlenih. Na drugi strani jih je 5,7 odstotka prejelo več kot pet tisoč evrov bruto, najbolje plačani odstotek pa več kot 8.216 evrov.
Za Ljubljano statistika teh podatkov ne objavlja, zato ne vemo, koliko zaposlenih v prestolnici je pod ljubljanskim povprečjem.
Koliko zaposleni stane delodajalca
Isti dan je statistični urad objavil še podatke o stroških dela. Delodajalce je lani povprečen zaposleni stal 3.530,92 evra na mesec, kar je 5,8 odstotka več kot leto prej. V to so vštete bruto plača, prispevki delodajalca, regres, povračila za prevoz in prehrano ter drugi stroški.
Vzemimo povprečno bruto plačo pri pravnih osebah lani, ki je bila 2.536 evrov. Stroški dela so bili za skoraj tisoč evrov višji. Ker gre za dve različni raziskovanji, je primerjava približna, a pove, kolikšen je del stroškov, ki ga zaposleni na plačilni listi ne vidi.
Največ je zaposleni stal v energetiki, 5.701,90 evra na mesec, najmanj v gostinstvu, 2.387,34 evra. Rast se letos ni ustavila. V drugem četrtletju so bili stroški dela po indeksu statističnega urada za 7,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, najbolj v kmetijstvu in gostinstvu.
Kaj to pomeni za Ljubljano
Ljubljana ostaja mesto z višjimi plačami, a prednost se v zadnjih letih ne povečuje. Leta 2023 je bila povprečna neto plača v občini Ljubljana za 12,8 odstotka višja od slovenskega povprečja, lani za 12,4 odstotka, letos avgusta prav tako za 12,4 odstotka. Lani jo je v vsej državi prehitela le občina Mengeš.
Za tiste, ki v Ljubljani delajo v gostinstvu, trgovini ali gradbeništvu, pa ljubljanska plača pomeni predvsem to, da z enakim zaslužkom kot drugod plačujejo dražje stanovanje.
