Pred stečajem je imelo SCT 760 zaposlenih, leta 2004 še okoli 2500.
Ljubljansko okrožno sodišče je sredi oktobra končalo stečaj nekdanjega gradbenega velikana SCT, ki se je začel junija 2011.
V petnajstih letih je upravitelj unovčil za 63 milijonov evrov premoženja. Terjatve delavcev so bile poplačane v celoti, zavarovani upniki, večinoma banke, so dobili dobrih 39 odstotkov, navadni upniki pa le četrt odstotka svojih terjatev.
»Stečajni postopek se konča. Upravitelj Leon Benigar Tošič se razreši.«
S tema stavkoma je okrožna sodnica Mateja Dobovšek 14. oktobra sklenila enega najodmevnejših stečajev v Sloveniji. Istega dne je sodišče v register vpisalo, da je bil postopek »končan z razdelitvijo upnikom«.
Sklep ob pisanju tega članka še ni bil pravnomočen, rok za pritožbo je 15 dni od vročitve oziroma objave.
Stečaj družbe Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova se je začel 15. junija 2011, potem ko je podjetje umaknilo predlog za prisilno poravnavo.
Pogovori o vstopu Cestnega podjetja Ljubljana in o dogovoru z avstrijskim Strabagom so propadli.
Pred stečajem je imelo SCT 760 zaposlenih, leta 2004 še okoli 2500. Upravitelj je ves čas ostal isti, Leon Benigar Tošič, ki je teden dni pred stečajem postal tudi upravitelj v prisilni poravnavi.
Ocena 24 odstotkov, resničnost 0,26
Vodstvo SCT je pred stečajem ocenjevalo, da bi navadni upniki lahko dobili nekaj več kot 24 odstotkov svojih terjatev.
Stečajno maso je na podlagi podatkov s konca septembra 2010 ocenilo na slabih 155 milijonov evrov.
Končno poročilo upravitelja, ki ga je sodišču predložil 24. septembra, pove, kako se je izšlo. V vsem postopku je bilo unovčenega premoženja za 63,26 milijona evrov.
Prednostne terjatve, med katerimi so terjatve delavcev, so bile poplačane v celoti. Zavarovane terjatve, praviloma bančne s hipotekami, so bile poplačane 39,2-odstotno. Navadne terjatve pa so bile poplačane 0,26-odstotno.
Med navadnimi upniki so dobavitelji materiala, podizvajalci, obrtniki, banke z nezavarovanim delom terjatev in številni posamezniki.
Kdor je imel neplačan račun za sto tisoč evrov, je v vseh razdelitvah skupaj dobil 260 evrov.
Poleg terjatev v stečaju je upravitelj kot strošek postopka plačal še 9,6 milijona evrov plač delavcev in obresti od plač in prispevkov, ki so nastali v času prisilne poravnave, preden se je začel stečaj.
Na koncu so delili terjatve in nepremičnino
Bloomberg Adria je marca poročal, da je skupni znesek terjatev znašal 204 milijone evrov, za zadnjo razdelitev pa je ostalo okoli 550 tisoč evrov.
To se ujema s končnim poročilom: v zadnji razdelitvi letos je upravitelj upnikom razdelil 551.952 evrov.
Ker preostalega premoženja ni bilo več mogoče unovčiti, ga je upravitelj z drugo končno razdelitvijo prenesel na upnike, ki so s tem soglašali.
Gre za terjatve do petih drugih propadlih gradbincev (CM Celje, Gradis skupina G, Kraški zidar, Primorje in SCT Stanovanjski inženiring), terjatev do stečaja zapuščine nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja v višini 899.556 evrov, premoženjskopravne zahtevke iz dveh kazenskih postopkov v nominalni vrednosti 13,5 milijona evrov, ki jih je upravitelj ocenil na 110 tisoč evrov, ter nepremičnino, vredno 211 tisoč evrov. Vse to je ocenil na 1,24 milijona evrov.
Največji upnik med prevzemniki je Slovenski državni holding, ki je imel v stečaju priznanih 26,7 milijona evrov terjatev. Pripada mu dobre tri četrtine nepremičnine. Največji kos prenesenega premoženja, terjatev do Zidarjeve zapuščine, pa so prevzeli štirje drugi upniki.
Upniki, ki prevzamejo nepremičnino, morajo plačati še davek na promet z nepremičninami.
Za 1766 upnikov denar v sodni depozit
Zadnja podrobnost pove veliko o tem, kako se konča stečaj, v katerem upniki dobijo četrt odstotka. Upravitelj 1766 upnikom ni mogel izplačati njihovega deleža zaradi »upniške zamude«, kot temu pravi insolvenčni zakon.
Skupaj gre za 51.539 evrov, ki jih je sodišče vzelo v sodni depozit.
Skoraj polovica teh zneskov je manjša od štirih evrov, 199 jih je manjših od enega evra. Dvanajst jih je manjših od deset centov, štirje celo znašajo nič evrov. Največji znaša 2.085 evrov.
Večina upravičencev so posamezniki, med njimi tudi številni iz Bosne in Hercegovine. Na seznamu so še obrtniki s. p., gradbena podjetja in tuja podjetja iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Češke, Bosne in Hercegovine ter Srbije.
Upravičenci imajo tri leta po pravnomočnosti sklepa, da zahtevajo izplačilo. Kar ostane, pripade državi.
Koliko je stal postopek
Brezplačni niso bili niti zadnji meseci. Od zadnjega rednega poročila je nastalo 26.395 evrov stroškov za računovodske in administrativne storitve, vzdrževanje informacijskih sistemov ter bančne in druge storitve.
Avgusta je sodišče odobrilo še plačilo 55.331 evrov pravdnih stroškov na podlagi sodbe v gospodarskem sporu, v katerem se uveljavlja terjatev do Zidarjeve zapuščine.
Upravitelju je sodišče 12. oktobra odmerilo zadnji del nagrade, 11.607 evrov brez davka na dodano vrednost.
Zadnji del je skladno s slovensko zakonodajo enak vsoti desetih odstotkov, ki jih je sodišče sproti zadrževalo od upraviteljevih nagrad, odmerjenih v postopku. Arhiv družbe bo hranila celjska družba Cetis.
Zidar ni dočakal konca
Ivan Zidar, ki je podjetje Slovenija ceste vodil od leta 1974 in ga pozneje razvil v enega največjih slovenskih gradbincev, je umrl junija 2021. V aferi Čista lopata je bil obsojen na 14 mesecev zapora, prestajanje kazni pa so mu zaradi zdravja odlagali.
Leta 2015 je pristal v osebnem stečaju z okoli 16 milijoni evrov dolgov, po njegovi smrti pa je upravitelj v sefu našel okoli 830 tisoč evrov gotovine in švicarskih frankov.
Njegova zapuščina je v stečaju, terjatev SCT do nje pa so zdaj prevzeli štirje upniki.
