Pred ljubljanskim sodiščem sta še odprta stečaja iz leta 2009.
Ko gre podjetje, ki vam dolguje denar, v stečaj, se velja sprijazniti s slabo novico. Lani se je po uradni sodni statistiki 741 od 1063 rešenih stečajev podjetij končalo tako, da upniki niso dobili ničesar. Med stečaji, ki so se izpeljali do konca, so ostali praznih rok kar v osmih od desetih.
Ministrstvo za pravosodje vsako leto objavi sodno statistiko, debelo skoraj štiristo strani. V njej je tudi tabela, ki o stečajih pove več kot vsi naslovi o »valu stečajev«. Kako so se končali.
Lani so okrožna sodišča rešila 1063 stečajev nad podjetji in drugimi pravnimi osebami. 741 jih je bilo končanih brez razdelitve, to je 70 odstotkov.
Z razdelitvijo upnikom se jih je končalo 181, 17 odstotkov. Preostale so sodišča zavrgla, predlagatelji so jih umaknili ali pa so bile poslane na drugo sodišče.
Če pogledamo le stečaje, ki so se dejansko izpeljali do konca, je slika še bolj črna. Od 922 takšnih se je 741 končalo brez razdelitve. To je osem od desetih.
Kaj pomeni »brez razdelitve«
Stečaj se konča brez razdelitve, ko v podjetju ne ostane nič, kar bi lahko razdelili upnikom. Premoženja ni ali pa ga pojedo stroški postopka. Tak stečaj je pogosto le formalnost, s katero sodišče podjetje izbriše iz registra.
Tudi kadar je kaj za razdelitev, ne gre vsem enako. Najprej se plačajo stroški postopka, vključno z nagrado upravitelja.
Zavarovani upniki, praviloma banke s hipoteko, dobijo poplačilo iz premoženja, na katerem imajo zastavno pravico. Sledijo prednostne terjatve, med katerimi so plače delavcev, šele na koncu pridejo na vrsto navadni upniki: dobavitelji, obrtniki, najemodajalci.
Povprečno 54 tisoč evrov
Koliko je bilo za razdelitev, pove druga tabela iz iste statistike. Lani je bilo pravnomočno končanih 1036 stečajev pravnih oseb, njihova stečajna masa pa je skupaj znašala 55,7 milijona evrov.
To je povprečno okoli 54 tisoč evrov na podjetje, za vse upnike skupaj in še za stroške postopka.
Povprečje pri tem zavaja. Štirinajst delniških družb je imelo skupaj 10,2 milijona evrov mase, povprečno okoli 730 tisoč evrov. Pri 984 družbah z omejeno odgovornostjo je povprečje le 46 tisoč evrov, pri večini pa precej manj, saj se je večina stečajev končala brez razdelitve.
Koliko so imeli ti upniki terjatev, statistika ne pove. Pove pa en sam primer. Sredi oktobra se je po več kot 15 letih končal stečaj nekdanjega gradbenega velikana SCT.
Upniki so prijavili okoli 204 milijone evrov terjatev, za razdelitev je ostalo okoli pol milijona. To je okoli četrt odstotka.
Vzemimo dobavitelja s 5000 evri
Vzemimo obrtnika, ki je gradbenemu podjetju dobavil material za pet tisoč evrov, podjetje pa je šlo v stečaj, preden je račun plačalo. Po lanski statistiki je verjetnost, da ne bo dobil ničesar, sedem proti deset. Če se stečaj konča z razdelitvijo, bo dobil le, kar ostane po stroških postopka, bankah in delavcih, in to v enakem deležu kot vsi drugi navadni upniki.
Terjatev mora kljub temu prijaviti. Rok za prijavo je tri mesece od objave oklica o začetku stečaja na spletni strani AJPES. Kdor ga zamudi, terjatve v stečaju ne more več uveljavljati. Za neplačani del terjatve lahko po koncu stečaja popravi tudi obračunani DDV, o čemer se je dobro posvetovati z računovodjo.
Izgublja tudi država. Finančna uprava je leta 2024 v povezavi s končanimi insolvenčnimi postopki odpisala 64,3 milijona evrov davčnega dolga, več kot polovico vseh odpisov tistega leta. Samo pri desetih podjetjih, katerih stečaji so se tisto leto končali, je odpisala 13,1 milijona evrov.
Delavci in posamezniki
Delavci so na boljšem kot dobavitelji. Njihove terjatve so prednostne, kadar pa v podjetju ni denarja, jim zadnje tri plače, neizkoriščen dopust in odpravnino plača jamstveni sklad. Leta 2024 je tako 594 delavcem iz 51 propadlih podjetij izplačal skupaj 2,27 milijona evrov, povprečno okoli 3800 evrov na delavca.
Pri osebnih stečajih, ki jih skoraj vedno predlagajo dolžniki sami, je razmerje drugačno. Lani se jih je 49 odstotkov končalo brez razdelitve, 35 odstotkov z razdelitvijo. Dolžnik je v 915 od 1317 končanih postopkov dobil odpust obveznosti, kar pomeni, da so mu preostali dolgovi odpisani. Upniki so iz vseh teh stečajev skupaj lahko dobili največ 15,5 milijona evrov, kolikor je znašala stečajna masa.
In koliko časa to traja
Povprečen stečaj podjetja, ki se je končal lani, je trajal 20 mesecev. Skoraj polovica se jih je končala v enem letu, okoli 12 odstotkov pa je trajalo dlje kot tri leta. Rekorderji tečejo še dlje: pred ljubljanskim sodiščem sta še odprta stečaja iz leta 2009.
Ljubljanskih podatkov statistika ne loči, vendar se skoraj polovica vseh stečajev podjetij v državi začne prav na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Za ljubljanske upnike je slika torej zelo podobna: če dolžnik pristane v stečaju, je najverjetneje, da se boste od denarja poslovili.
