Predstavniki enot Zdravstvenega doma Ljubljana so se podpisali pod odziv, v katerem so uvodoma zapisali, da se težave v primarnem zdravstvu »kopičijo že leta po vsej državi, nanje pa smo v Zdravstvenem domu Ljubljana ves čas opozarjali, odločevalcem smo pošiljali predloge za izboljšanje, a žal nismo bili slišani«.
»Zdaj se vse težave, ki smo jih napovedovali, usmerja le v iskanje krivca pri vodstvu Zdravstvenega doma Ljubljana. Vse to pa zelo slabo vpliva na odnos pacientov do naših zaposlenih. Zato ne moremo več sprejeti številnih in nenehnih očitkov, ki se jih vsakodnevno moramo braniti,« so zapisali.
Kot so zatrdili, želijo z odličnim delom velike večine zaposlenim največji zdravstveni zavod na primarni ravni »dvigniti na najvišjo možno raven«, da bi pacienti dobili »prijazno in dobro oskrbo, kolikor je to mogoče«.
Pod vplivom negativnih objav
In namesto, da bi si prizadevali za boljši jutri, so nadaljevali, se blatenje vodstva Zdravstvenega doma Ljubljana že odraža v nasilju, s katerim se soočajo v njihovih ambulantah.
»Opažamo, da so uporabniki pod vplivom negativnih objav in da se najverjetneje ne zavedajo, da s tem vplivajo tudi na zdravstveno obravnavo. Odločevalcem predlagamo, da sedejo za mizo, preučijo vse predloge, ki smo jih iz Zdravstvenega doma Ljubljana posredovali v preteklih letih, mi pa si želimo le v miru opravljati svoje delo,« so sporočili.
Odnosi med zaposlenimi zelo dobri
Naslovili so tudi očitke o slabih odnosih znotraj zavoda, ki da preusmerjajo pozornost od resničnih težav, »v katerih se nahaja celotni slovenski zdravstveni sistem, katerega le del je tudi Zdravstveni dom Ljubljana«.
»Raziskavi, ki smo ju opravili v Zdravstvenem domu Ljubljana – gre za anonimni anketi med zdravstvenimi delavci in vsemi zaposlenimi – kažeta, da so odnosi med zaposlenimi zelo dobri, da si pomagajo med seboj, da jim je omogočeno izražati svoja mnenja, tudi če so drugačna,« so poudarili.
Posledica preobremenjenosti
Poudarili pa so tudi sledeče: odhodi iz dejavnosti družinske medicine so »večinoma posledica dalj časa trajajoče preobremenjenosti z delom in administrativnimi nalogami. V določenih primerih pa so odhodi povezani tudi z možnostjo večjega zaslužka in drugačne organizacije delovnega časa v primeru zaposlitve pri koncesionarjih ali v gospodarstvu«.
Potrebne so korenite reforme
Trenutne težave so bodo še poglabljale, če ne bo prišlo do korenitih reform, so posvarili – poglabljale se bodo tako zaradi vse večjega kadrovskega primanjkljaja in neustreznega vrednotenja dela. Temu so dodali, da večina drugih dejavnosti znotraj Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer še ni hujše kadrovske podhranjenosti, deluje nemoteno.
Skratka, brez korenitih rešitev na državni ravni »se utegne srednjeročno situacija poslabšati tudi na drugih področjih primarne zdravstvene dejavnosti (zdravstvena nega, pediatrija, ginekologija, zobozdravstvo...). V tem smislu želi biti Zdravstveni dom Ljubljana deležnik, ki iz lastnih izkušenj pravočasno opozarja odločevalce in javnost na vsa navedena dejstva, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri iskanju ustreznih rešitev v dobro vseh državljank in državljanov. Zato nas objave iz preteklih mesecev, ki v negativnem kontekstu predvsem omenjajo Zdravstveni dom Ljubljana, zelo presenečajo in se nam zdijo nekorektne«.
Pod odziv so se podpisali:
- prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš, dr. med. spec., predstojnica enote ZDL IRROZ;
- Liljana Klančnik, dipl. m. s., predstojnica enote ZDL Bežigrad;
- Robertina Benkovič, dipl. m. s., univ. dipl. org., predstojnica enote ZDL Center;
- Igor Krunić, dr. dent. med., predstojnik enote ZDL Moste-Polje;
- Mojca Prica, dr. med. spec., predstojnica enote ZDL Šentvid;
- Andrej Divjak, dr. med. spec., predstojnik enote ZDL Šiška;
- Katja Dejak Gornik, dr. med. spec., predstojnica enote ZDL Vič-Rudnik;
- asist. mag. Marija Matejka Škufca Sterle, dr. med. spec., predstojnica ZDL SNMP.
Starejše novice
