Koalicija za trajnostno prometno politiko je predstavila kampanjo Semafor brez for in opozorila na semaforske ureditve, ki po njihovi oceni ne zagotavljajo ustreznih pogojev za pešce in kolesarje.
Na križišču Staničeve in Samove ulice v Ljubljani je potekala novinarska konferenca Koalicije za trajnostno prometno politiko, na kateri so predstavili kampanjo Semafor brez for.
Z njo želijo opozoriti na problematične semaforske ureditve, zaradi katerih morajo pešci in kolesarji predolgo čakati na zeleno luč, imajo premalo časa za prečkanje ali pa se znajdejo v nevarnih prometnih situacijah.
Na zeleno luč čakajo 99 sekund, prečkati morajo v devetih
Koordinatorka koalicije in direktorica Cipre Slovenija Špela Berlot Veselko je predstavila štiri ključne težave, ki jih naslavlja kampanja.
Kot primer je izpostavila prav križišče Staničeve in Samove ulice, kjer morajo pešci ob 11. uri na zeleno luč čakati najmanj 99 sekund.
To je 39 sekund več, kot priporočajo splošne usmeritve za infrastrukturo za hojo.
Težava je tudi dolžina zelene luči. Na omenjenem križišču ta traja le devet sekund, čeprav je prehod širok 12 metrov.
Po predstavljenih smernicah bi morala zelena luč trajati najmanj 12 sekund, saj priporočajo sekundo zelene luči za vsak meter prečkanja.
Štiri težave, ki jih želijo odpraviti
V koaliciji so izpostavili štiri problematične prakse: odsotnost samodejne zelene luči za pešce in kolesarje, predolgo čakanje na zeleno, prekratke intervale za prečkanje ter neustrezno časovno zaporedje prižiganja zelene luči za različne udeležence v prometu.
Na križišču Staničeve in Samove ulice se lahko denimo zgodi, da avtomobili dobijo zeleno luč samodejno, pešci in kolesarji pa morajo zanjo pritisniti tipko.
Če tega ne storijo pravočasno, zelene luči ne dobijo, čeprav avtomobili v isti smeri že vozijo.
Kot primer neustreznega zaporedja prižiganja zelene luči so predstavili tudi križišče Topniške in Milčinskega ulice, kjer po njihovih opozorilih vozila dobijo zeleno pred pešci in kolesarji.
Takšna ureditev lahko po oceni koalicije poveča tveganje za trke pri zavijanju vozil.
V Ljubljani vsak delovni dan skoraj pol milijona poti peš in s kolesom
Zala Velkavrh iz urbanističnega studia Prostorož je predstavila podatke raziskave potovalnih navad prebivalcev Mestne občine Ljubljana in Ljubljanske urbane regije iz leta 2024.
Po teh podatkih na območju ljubljanske občine vsak delovni dan opravijo približno 467.000 poti peš in s kolesom.
Pri poteh, ki se začnejo in končajo znotraj občine, delež hoje in kolesarjenja presega 50 odstotkov.
Velkavrh je poudarila, da pešci in kolesarji zato niso manjšinska skupina udeležencev v prometu, temveč pomemben del vsakodnevne mobilnosti v Ljubljani.
Kolesarji opozarjajo tudi na zelene puščice
Iva Zozolly iz Ljubljanske kolesarske mreže je opozorila, da kolesarji že dlje časa izražajo nezadovoljstvo s semaforskimi ureditvami.
Posebej je izpostavila zelene puščice, ki voznikom omogočajo zavijanje desno pri rdeči luči.
Po njeni oceni lahko takšne ureditve ustvarjajo konfliktne situacije med vozniki ter pešci in kolesarji, zlasti na območjih šolskih poti in v bližini domov starejših občanov.
V Ljubljanski kolesarski mreži zato predlagajo preveritev in omejitev uporabe teh puščic, podaljšanje zelenih intervalov ter uvedbo približno trisekundne prednosti za pešce in kolesarje pred motornimi vozili, kjer je to prometnotehnično ustrezno.
Rešitve že poznajo tudi v tujini
Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora je predstavil primere dobrih praks iz tujine in Slovenije.
Na Nizozemskem je po njegovih besedah priporočeni najdaljši čas čakanja pešcev na zeleno luč 30 sekund, uporabljajo pa tudi pametne semaforje, ki se prilagajajo prometu.
Kot primer je izpostavil še Tirano, kjer uporabljajo odštevalnike časa in preglednejšo svetlobno signalizacijo.
V Ljubljani je kot pozitivno ureditev navedel semafor na Vodnikovi cesti pri bolnišnici doktorja Petra Držaja, kjer lahko pešci s pritiskom na tipko razmeroma hitro dobijo zeleno luč.
Občani lahko prijavijo problematične semaforje
Koalicija za trajnostno prometno politiko je ob začetku kampanje vzpostavila interaktivni zemljevid, na katerem lahko prebivalci slovenskih občin označijo semaforje, ki se jim zdijo problematični.
Zemljevid bo za prijave odprt en mesec. Po zaključku zbiranja bodo podatke analizirali in jih posredovali občinam ter pristojnim institucijam.
S kampanjo želijo občine, upravljavce semaforskih sistemov in prometne inženirje spodbuditi k ureditvam, ki bodo zagotavljale varnejše in bolj predvidljivo prečkanje cest.
Sočasno z ljubljansko je novinarska konferenca potekala tudi v Mariboru, kjer so prav tako opozorili na težave pešcev in kolesarjev pri semaforiziranih križiščih.
