Izkušnja pacienta v zdravstvu je zelo odvisna od odnosa ljudi, s katerimi ima stik.
Človečnost, spoštljivost in dostopnost zdravstvenega osebja so tisti dejavniki, ki ob strokovnosti prinesejo občutek varnosti in olajšanja – zlasti v ranljivih trenutkih.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so ob tej priložnosti opozorili na izjemen primer predanosti in srčnosti: po 44 letih dela se s Pediatrične klinike v pokoj podaja medicinska sestra Nada Fujs.
Mešani občutki
Nada Fujs se je v štirih desetletjih in pol srečevala z mnogimi zgodbami; lepimi in težkimi, a v vsaki je ostajala zvesto ob pacientih. Ob slovesu je poudarila:
»Delo me je zelo veselilo. Ob upokojitvi me navdajajo mešani občutki; veselim se novih stvari, tega, da bom lahko počela nekaj, za kar prej ni bilo časa. So pa tukaj sodelavci, ki mi bodo ostali v lepem spominu.«
Ti so se ji zahvalili na poseben način: podpisali so se kar na njeno uniformo. Gesta, ki je simbol pripadnosti, skupne zgodovine in spoštovanja.
Za slovo so ji podarili tudi češnjo, ki jo bo posadila na domačem vrtu kot opomnik na drevo pred Pediatrično kliniko, kjer je vsak dan parkirala avto in začela svoj delovni dan.
Čaka jo svet in čas z vnukom
V pokoju si želi predvsem več potovati, kar si je dolgo želela, a za to ni bilo pravega časa. Veseli se tudi več skupnih trenutkov z vnukom, starim leto in pol.
Zdravstveni poklici pogosto niso deležni dovolj priznanja, a prav posamezniki, kot je sestra Nada, potrjujejo, kako dragoceni so.
Ne le zaradi svoje strokovnosti, ampak zaradi človeške bližine, ki jo prinesejo v sistem, in jo za sabo pustijo kot zgled in dediščino.
»Pogrešali jo bomo,« so enotne medicinske sestre in predstojnica oddelka, zdravnica Veronika Velenšek.
»Pri njej si bil vedno dobrodošel. Bila je vedno pripravljena pomagati – tako ob težavah, na katere smo naletele v službi, kot ob tistih v zasebnem življenju,« so povedale sodelavke.
Starejše novice
