Gostinci so na nogah. Za razburjenje je poskrbelo spoznanje, da bi v času epidemije lahko sklenili pogodbo s podjetjem in v svojih prostorih ponujali hrano, a na to niso bili dovolj dobro opozorjeni.
Na današnji novinarski konferenci je državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc moral pojasnjevati zmedo oziroma nejasnosti, ki so se v zadnjih dneh pojavile v odlokih njihovega ministrstva. Najbolj pereča tema je bilo ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom s strani gostincev. Ti namreč, v veliki večini, niso vedeli, da lahko svoje storitve ponujajo pravnim subjektom.
"Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom namreč omejuje le poslovanje podjetij s potrošniki. Poslovanje s poslovnimi subjekti je dovoljeno. Ob tem se upošteva omejitve drugi odlokov in priporočila NIJZ," je danes povedal Zajc, ki je prevzel del odgovornosti, da gostinci kot kaže niso bili dovolj dobro obveščeni o tej možnosti.
Kot pravi so vedno govorili o prepovedi prodaje do potrošnika, o prepovedi prodaje pravnim subjektom ni bilo govora. Vse skupaj je med gostinci v zadnjem času sprožilo pravi revolt, nezadovoljstvo je precejšnje, govora je celo o skupnih tožbah.
"Tega si nikakor ne želimo, saj menimo, da smo vedno prisluhnili tako obrtni, kot gospodarski zbornici in posameznim gostincem. Prav tako smo upoštevali nekatere njihove predloge in jih vključili v protikoronske pakete".
Kaj je dovoljeno in kaj ni?
Zajc je nato še enkrat razložil, kaj točno je gostincem dovoljeno in kaj ne. Gostinec tako lahko sklene pogodbo s podjetjem in izvaja storitve ponujanja hrane in pijače, s podjetjem ustvari mehurček in gostinski obrat se ne obravnava kot element javnega prostora. V tem primeru je lahko v prostoru tudi več kot deset ljudi.
V primeru, da pa ima gostinec sklenjeno pogodbo o ponudbi hrane in pijače z več podjetji, se gostinski obrat obravnava kot javni prostor, v katerem veljajo omejitve zbiranja ljudi in je tam lahko v tem primeru do največ deset ljudi.
"Trudimo se, da bi gostinski in turistični panogi čim bolj pomagali. S tem namenom smo sprejeli vrsto ukrepov. Sektorju je bilo skozi ukrep skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo izplačano 110 milijonov evrov. Gostinstvo in turizem je za delno kritje fiksnih stroškov prejelo preko 60 milijonov evrov," je še dejal Zajc.
