Ob 119. obletnici rojstva švedske pisateljice Astrid Lindgren so na Statističnem uradu preverili, koliko prebivalcev Slovenije nosi imena njenih junakov. Ime Pika nosi 942 prebivalk, Ronja 229, Erazem pa 745 prebivalcev.
Astrid Lindgren se je rodila 14. novembra 1907, umrla pa je leta 2002. »Zaslovela je že s prvo knjigo o Piki Nogavički, pegasti deklici z oranžnima kitkama in različnima nogavicama,« so zapisali na Statističnem uradu.
Da bi te dni obeležili obletnico, so v objavi na Facebooku »odprli knjigo imen« in pogledali, ali imajo njeni junaki soimenjake med prebivalci Slovenije.
Tomaž med najpogostejšimi imeni
Največ soimenjakov ima Tomaž, Pikin prijatelj: to ime nosi 11.071 prebivalcev, kar ga uvršča na 11. mesto med moškimi imeni. Ime Pikine prijateljice Anice ima 5771 prebivalk, priimek Ficko, kot je ime Pikini opici, pa 565 prebivalcev. Kot so še navedli, podatki veljajo za 1. januar 2026.
Ime Karel, kot je ime mlajšemu od bratov Levjesrčnih, nosi 982 prebivalcev, ime njegovega brata Jonatana pa 171. Erazmov, kot je ime junaku knjige Erazem in potepuh, je v Sloveniji 745, Ronj, kot je ime razbojniški hčeri, pa 229.
Pik in Ronj je vse več
Podatki v bazi Statističnega urada SiStat kažejo, da so nekatera imena vse bolj priljubljena. Leta 2008 je bilo v Sloveniji 228 prebivalk z imenom Pika, letos jih je 942, kar je več kot štirikrat več. Ronj je bilo takrat 28, zdaj jih je osemkrat več.
Erazmov je skoraj petkrat več kot leta 2008, ko jih je bilo 154, Jonatanov pa skoraj štirikrat več (takrat 44). Ime Pika so starši dali 49 deklicam, rojenim leta 2025, največ pa leta 2023, ko je bilo takih deklic 74.
Druga imena so redkejša kot nekdaj. Prebivalcev z imenom Karel je za 42 odstotkov manj kot leta 2008, ko jih je bilo 1689, Anic pa 17 odstotkov manj. Število Tomažev se je le malo zmanjšalo, s 11.463 na 11.071.
Pika v slovenščini od leta 1955
Švedska pisateljica je poleg knjig o Piki Nogavički napisala še Erazma in potepuha, Ronjo, razbojniško hčer, Brata Levjesrčna ter Bratca in Kljukca s strehe.
Pika Nogavička je v slovenščini sicer prvič izšla leta 1955 v reviji Pionir.