Pred dnevom spomina na mrtve se na pokopališčih znova nabirajo kupi dogorelih sveč.
Odpadne sveče sodijo le v posebne zabojnike, njihov okoljski odtis pa je večji, kot si mnogi predstavljajo.
Na Žalah bodo pred praznikom ponovno pripravili tudi dobrodelno prodajo sveč.
Sveče ne sodijo med cvetje in mešane odpadke
Odpadne sveče se zbirajo ločeno, v zabojnikih na pokopališčih ali v njihovi bližini, ki nosijo napis »Samo za odpadne nagrobne sveče«. Vanje sodijo klasične parafinske in elektronske sveče, ne glede na to, ali je ohišje iz plastike, kovine ali stekla, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Cvetje, venci, papir in drugi odpadki s pokopališča sodijo v druge zabojnike.
Pri predelovalcih opozarjajo, da predelavo močno otežijo predvsem ostanki cvetja, zemlja iz lončnic, črepinje vaz in sveče, odvržene v plastičnih vrečkah.
Pri elektronskih svečah je baterijo, če je mogoče, priporočljivo odstraniti in jo oddati med odpadne baterije. Predmeti, ki sveče nadomeščajo, na primer poslikani kamni ali leseni spominki, niso odpadne sveče, zato jih je treba odvreči med druge ustrezne odpadke ali jih uporabiti znova.
Iz stare sveče nova ohišja in cevi
Slovenija je po porabi nagrobnih sveč v evropskem vrhu, skupaj s Hrvaško, Poljsko in Avstrijo.
Leta 2024 je bilo po podatkih ministrstva na trg danih 3610 ton sveč oziroma približno 8,4 milijona kosov, kar je 3,9 sveče na prebivalca.
Količina je skoraj za polovico manjša kot leta 2010, a se v zadnjih letih ne zmanjšuje več. Dve tretjini sveč porabimo okoli 1. novembra, odpadnih pa na leto nastane skoraj 2000 ton.
Zbiranje in predelavo morajo na lastne stroške zagotoviti proizvajalci in uvozniki sveč. V obratih sveče razstavijo, parafin pretopijo in znova uporabijo, plastiko pa ločijo po vrstah in zmeljejo. Iz nje nastanejo nova ohišja sveč, cevi in gradbeni polizdelki, kovine in steklo pa gredo v industrijo.
Leta 2023 so predelali in reciklirali 80,3 odstotka zbranih sveč. Del odpadkov se ne da predelati in konča na odlagališču.
Ena sveča povzroči 1,2 kilograma izpustov
Analiza ogljičnega odtisa nagrobnih sveč, ki sta jo pripravila Greenpeace Slovenija in Center za participativno raziskovanje Instituta Jožef Stefan, je pokazala, da ena klasična sveča povzroči od 0,7 do 1,9 kilograma izpustov ekvivalenta CO2. Povprečje znaša 1,2 kilograma.
Največ izpustov nastane pri gorenju parafina, ki ga pridobivajo iz nafte. Velik del odpadkov po navedbah avtorjev predstavljajo ohišja sveč iz PVC, PET ali stekla.
Na ministrstvu opozarjajo, da se pri gorenju ali razgradnji PVC lahko sproščajo škodljive snovi. Kupi odpadnih sveč na pokopališčih in pri zbiralcih pomenijo tudi nevarnost požara.
Elektronska sveča ni nujno boljša izbira
Elektronske sveče z LED-lučkami in baterijami po izračunih iz analize ogljičnega odtisa ne prinašajo večje razlike, tudi steklene sveče s parafinskimi vložki niso bistveno boljše. Kot okolju prijaznejšo možnost avtorji navajajo sveče iz čebeljega voska in drugih obnovljivih virov.
Ministrstvo kot okolju prijaznejše obeležje priporoča lončnice, naravne aranžmaje ter sveče, ki jih je mogoče znova napolniti ali nimajo ohišij iz PVC. Predvsem pa svetuje, naj prižgemo svečo manj.
»Predniki vam ne bodo zamerili, potomci pa vam bodo za to hvaležni,« so zapisali v pozivu Letos za 1. november prižgimo svečo manj.
Na ljubljanskih Žalah pred praznikom pripravijo tudi dobrodelno prodajo sveč. Lani je potekala že 21. leto zapored, izkupiček pa so namenili Zavodu Varna pot, ki pomaga žrtvam prometnih nesreč.
