Okolica pridobi približno toliko ljudi, kot jih Ljubljana izgubi.
Vsako leto se v Ljubljano priseli okoli 20 tisoč ljudi, odseli pa skoraj 18 tisoč. Mesto raste le zato, ker jih več pride iz tujine, kot jih tja odide. Z drugimi slovenskimi občinami pa Ljubljana že deset let izgublja, okoliške občine pa pridobivajo skoraj toliko, kolikor jih izgubi.
Ko smo pred kratkim preverjali, kaj bi pomenilo 450 tisoč prebivalcev iz Vizije Ljubljana 2045, smo zapisali, da mesto raste samo zaradi priseljevanja iz tujine.
Tokrat smo pogledali podrobneje, kdo prihaja, kdo odhaja in kam.
Najprej številka, ki preseneti. Lani se je v Ljubljano iz drugih slovenskih občin priselilo 12.649 ljudi, iz tujine še 7823, skupaj 20.472.
Odselilo se jih je 17.903, od tega 13.830 v druge občine in 4073 v tujino. Na vsakih tisoč prebivalcev jih je v enem letu prišlo 68 in odšlo 59.
V desetih letih se je iz drugih občin v Ljubljano priselilo 143 tisoč ljudi, odselilo pa 151 tisoč. To je skoraj polovica mesta.
Ljubljana je torej mesto, ki se ves čas menja, in razlika med prišlimi in odšlimi je majhna v primerjavi s tem prometom. Prav ta razlika pa je v zadnjih letih obrnila smer.
Do leta 2015 je Ljubljana ljudi privlačila
Med letoma 2008 in 2015 je Ljubljana z drugimi slovenskimi občinami pridobila 5452 prebivalcev. Izgubljala je le v dveh letih, v letih 2012 in 2013 pa jih je dobila več kot tri tisoč.
Od leta 2016 je slika drugačna. V desetih letih je Ljubljana z drugimi občinami izgubila 7747 prebivalcev, z izgubo v osmih letih od desetih. Lani se jih je v druge občine odselilo 1181 več, kot se jih je od tam priselilo.
Prelom časovno sovpada z rastjo cen stanovanj. Od leta 2015 so se cene rabljenih stanovanj v Ljubljani več kot podvojile, kot smo pisali ob najemninah.
Statistika selitev razlogov ne meri, zato je to le ujemanje v času, ne dokaz. Leti 2020 in 2021 sta zaradi epidemije izstopali, zato iz njiju ne sklepamo ničesar.
Okolica pridobi skoraj toliko, kot Ljubljana izgubi
Pogledali smo 17 okoliških občin, od Medvod in Vrhnike do Škofljice, Domžal in Kamnika. V istih desetih letih so z drugimi občinami skupaj pridobile 6073 prebivalcev, skoraj toliko, kot jih je izgubila Ljubljana.
Največ ljudi so pridobile Medvode, 1095, Brezovica 992 in Škofljica 975. Sledijo Domžale, Vrhnika in Logatec.
Glede na velikost je najhitreje rasel Horjul, ki je vsako leto z drugimi občinami pridobil dvanajst prebivalcev na tisoč, Škofljica skoraj devet, Brezovica skoraj osem. Med pregledanimi občinami sta izgubljala le Kamnik in Trzin.
Tu je treba biti previden. Statistični urad objavlja, koliko ljudi se v posamezno občino priseli in koliko odseli, ne pa, iz katere občine v katero. Da se Ljubljančani selijo prav v Škofljico ali Medvode, je zelo verjetno, a ni zapisano v javno dostopnih podatkih.
Ljubljana tudi ni edina: Kranj je v desetih letih z drugimi občinami izgubil dva tisoč prebivalcev, glede na velikost še več kot Ljubljana.
Osrednja Slovenija ni več magnet
Pogosto slišimo, da se vsa Slovenija seli v Ljubljano. Številke tega ne potrjujejo. Osrednjeslovenska regija je v zadnjih desetih letih z drugimi regijami izmenjala okoli 148 tisoč ljudi v vsako smer, na koncu pa je pridobila le 1125 prebivalcev. Lani jih je celo izgubila 690. Leta 2008 jih je še pridobila 4279.
Največ ljudi še vedno pride z Goriške, ki ji je osrednja Slovenija v desetih letih neto odvzela okoli 1.400 prebivalcev, nekaj tudi s Koroške.
Z Jugovzhodno Slovenijo, Obalo, Zasavjem in Pomurjem pa je izmenjava za osrednjo Slovenijo negativna: tja se preseli več ljudi, kot jih od tam pride.
Iz tujine pride vsak četrti priseljenec
Rast Ljubljane torej nosi tujina. Lani se je iz tujine v Ljubljano priselilo 7823 ljudi, četrtina vseh, ki so se priselili v Slovenijo, čeprav v Ljubljani živi le 14 odstotkov prebivalcev države. Med njimi je bilo 58 odstotkov moških.
Kdo so, za samo Ljubljano statistika ne pove, za osrednjeslovensko regijo pa. Lani se je iz tujine vanjo priselilo 9476 tujih in 1098 slovenskih državljanov. Slovenskih državljanov se je hkrati več odselilo, 1401. V desetih letih je regija s tujino izgubila 5.668 slovenskih državljanov in pridobila 37.080 tujih.
Tudi tujci pa ne ostajajo vsi. Lani se jih je iz regije v tujino odselilo 4638, skoraj pol toliko, kot se jih je priselilo. Za marsikoga je Ljubljana postaja, ne cilj.
Priseljevanje iz tujine pri tem ni nekaj novega. Po popisu leta 2021 je več kot petina Ljubljančanov, 65 tisoč ljudi, svoje prvo prebivališče imela v tujini.
Tri četrtine med njimi so prišle iz držav nekdanje Jugoslavije. V vsej Sloveniji je takšnih prebivalcev 14 odstotkov.
Selijo se tridesetletniki in družine
Starosti tistih, ki prihajajo v Ljubljano ali iz nje odhajajo, statistični urad za posamezne občine ne objavlja. Za vso Slovenijo pa podatek pove veliko.
Največ selitev je med 20. in 34. letom, več kot tretjina vseh, največ pa jih je v starosti od 25 do 29 let. Otrok do 14 let je 13 odstotkov selivcev, kar pomeni, da se pogosto selijo cele družine.
Selimo se tudi vse pozneje. Povprečni selivec je bil leta 2008 star 33 let in pol, lani skoraj 36. To se ujema z vse poznejšim odhodom od staršev in vse poznejšim nakupom prvega stanovanja.
Kaj to pomeni za 450 tisoč
Vizija Ljubljana 2045 računa na mesto, ki bi lahko sprejelo 450 tisoč prebivalcev. Za to bi moralo vsako leto dobiti okoli 7750 ljudi. Lani jih je dobilo 2474, pa še to le zaradi priselitev iz tujine. Dokler Ljubljana z drugimi slovenskimi občinami izgublja, bi morala celotno rast nositi tujina.
Kam natančno gredo tisti, ki odhajajo, in koliko so stari, iz javnih podatkov ne moremo izvedeti.
