Takole so štirje labodi na Koseškem bajerju prejeli osebne izkaznice, obročke, ki nosijo podatke o spolu, starosti in datumu obročkanja.
In čeprav so jih prvotno nameravali označiti šest, sta se dva temu izognila in pobegnila, zato ju bodo obročkali v prihodnjih dneh.
Glavni namen obročkanja je preučevanje načina življenja ptic, predvsem selitve, pridobljeni podatki pa služijo tudi kot podlaga za varstvene ukrepe. Pri postopku ptice tudi merijo, tehtajo in pregledajo zdravstveno stanje laboda. Meddržavno sodelovanje in izmenjava podatkov je pomembna še posebej pri pticah selivkah, saj se tako pridobijo informacije o stanju populacij, dogajanju na selitvenih poteh, prezimovališčih in življenjski dobi. Obročkanje za labode predstavlja določen stres, ki pa hitro mine. Gre za pogosto prakso v Sloveniji, saj veliko labodov prejme svojo identifikacijsko izkaznico, ne pa vsi, ker jih je preveč.
Obročkanje na Koseškem bajerju so tudi letos izvedli predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Slovenskega centra za obročkanje ptičev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Obročkanje ptic ima več kot stoletno tradicijo, v Sloveniji pa ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije - Slovenskega centra za obročkanje ptic.
Vir: Mestna občina Ljubljana
Lani so obročkanje izvedli na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib zaznali uspešno gnezditev labodjega para, vrste grbavcev, ki jih prepoznamo po grbi na obrazu in sta vzgojila dva mladiča. Oba labodja starša so obročkali in podobno tudi mladiče. Letos je labodji par vzgojil kar šest mladičev, kar štejejo za velik uspeh.
