V sejni sobi dnevnega centra Kraljev ulice na Pražakovi 6, kjer sva se dobila z Jeanom Nikolićem, odgovornim in izvršnim urednikom njihovega časopisa, je malo pred najinim srečanjem potekalo previjanje ran. Gre za nujno medicinsko pomoč, ki jo organizirajo dvakrat na teden za brezdomne osebe z različnimi težavami z ranami.
Zdravniška pomoč brezdomnim ni tako dostopna kot ostalim, zato se lahko zatečejo h Kraljem ulice, kjer jim prostovoljci in šolano medicinsko osebje rane oskrbijo. »Gre za akutne in kronične rane ali razjede, ki jih očistijo, previjejo, odstranijo gnoj in jih karseda oskrbijo. Za hujše zadeve jih napotijo k zdravniku, kamor jim po želji nudijo tudi individualno spremstvo,« je za Ljubljanainfo pojasnil Nikolić.
Na voljo je vsem ljudem, ki tekom dneva pridejo v dnevni center. Približno štirideset odstotkov svojega časa namenja ustvarjanju časopisa Kralji ulice, ostali čas pa nudi podporo njihovim drugim programom, se ukvarja z birokracijo in mreženjem z zunanjimi organizacijami.
Nekateri brezdomci se vozijo z vlaki, da lahko tam spijo
Dnevno center obišče nekje med 80 in 120 ljudi. Večino obiskovalcev centra zaposleni sicer poznajo, ampak k njim redno prihajajo tudi novi obrazi: »Število brezdomnih v Ljubljani ne upada, ampak bi prej rekel, da raste,« pravi.
Na podlagi terenskega dela ocenjujejo, da okoli sto ljudi v Ljubljani spi na cesti. To se imenuje vidno brezdomstvo, obstaja pa tudi nevidno, prekrito brezdomstvo, ki ga težje opazimo. Gre za osebe, ki se selijo iz kavča enega prijatelja na kavč drugega, prenočijo v avtu ali se ponoči vozijo z vlaki po Sloveniji, da lahko tam spijo ipd.
Spet drugi so v nevarnosti, da nastanitev izgubijo; ker so denimo ostali brez službe, ne morejo plačati najemnine in vedo, da bodo pristali na ulici. Takih primerov je veliko več od vidnega brezdomstva.
Brezdomni tudi mladi in upokojenci
Pri razlogih, zakaj pride do brezdomstva, gre največkrat za sklop med seboj povezanih dogodkov: na to lahko vpliva izguba delovnega mesta, neurejene razmere ali nasilje v družini, pa tudi težave v duševnem zdravju in z odvisnostjo.
V dnevni center Kraljev ulice se zateka vedno več mladih. Starostni razpon njihovih obiskovalcev je tako od začetka polnoletnosti pa vse do upokojenskih let. »Imamo tudi osebe, ki so celo življenje delale, sedaj pa so v pokoju in so se znašle na ulici. Nobena populacija ne prevladuje.«
Večina oseb, ki se znajde na ulici, pride v Ljubljano, ker je tukaj za brezdomne bolje poskrbljeno. Na voljo jim je hrana, lahko se preoblečejo in umijejo ter si najdejo prostor za spanje. Žal v primerih zapolnitve kapacitet postelje ne dobijo.
Premalo postelj za vse
Čas korona krize ni pripomogel k izboljšanju stanja. V prvem valu epidemije, ko je večina organizacij zaprla svoja vrata, so odprli začasno 24-urno zavetišče. Zapolnjeno je bilo praktično čez noč, saj so imeli na voljo le 20 postelj.
»V Ljubljani je premalo kapacitet, da bi bili vsi brezdomni nekje nastanjeni. V našem nastanitvenem programu trenutno biva 33 oseb. Skupaj s stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana izvajamo tudi program preprečevanja deložacij. Ampak potrebe precej presegajo naše zmogljivosti.«
Sodelavci pri Kraljih ulice poskušajo ljudi, ki se k njim zatečejo, najprej čim bolje informirati in se poučiti o njihovi situaciji. »Vzamejo si lahko kavo, čaj, sendvič in se vključijo v naše programe. Povemo jim, kaj jim nudimo, kaj lahko dobijo pri drugih organizacijah in kakšne so njihove pravice v sklopu državnih pomoči. Potem gradimo naprej.«
Beračenja ne podpirajo
Kralji ulice organizirajo igranje šaha, nogometa in ping ponga, imajo tudi glasbeno in likovno delavnico. Na tak način želijo ljudi spodbuditi, da postanejo aktivni in si začnejo širiti svojo mrežo poznanstev: »Oseba, ki se aktivira, ki nekaj počne in je v tem dobra, dobi zagon in spodbudo za naprej.«
Društvo Kralji ulice brezdomnim nudi veliko dejavnosti, poleg tega pa sodelujejo tudi s kulturnimi ustanovami in športnimi društvi. Vsak teden jim ta povezovanja prinesejo brezplačne vstopnice za ogled športnih tekem ali obisk gledališča, opere in kina.
Obenem nudijo pomoč pri razreševanju težav, v katerih so se ljudje znašli. Osebo vključijo v primeren program in ji dodelijo strokovnega delavca, ki po svojih najboljših močeh poskuša najti primerno rešitev.
Beračenja ne samo, da ne podpirajo, ampak je v sklopu ponujanja Kraljev ulice tudi prepovedano: »Mi podpiramo idejo pomoč za samopomoč. Da se aktiviraš. Ponudimo jim neko orodje, s katerim lahko dostojnejše preživijo, torej neko individualno podporo in načrt za naprej.«
