Zaradi delovnega časa in vrst se počutijo zapostavljene.
V vzhodnem delu Ljubljane stoji naselje, kjer prebivalci pogosto nimajo občutka, da živijo le streljaj od mesta.
Osnovne prednosti mestnega življenja, kot je denimo bližina storitev, se prebivalcem vse bolj krčijo.
Na voljo jim je le ena avtobusna linija – pa še ta z redkejšimi prihodi in odhodi, zlasti v poznih večernih urah. Poleg tega v naselju nimajo možnosti izposoje koles v okviru mestnega sistema BicikeLJ. Nazadnje jih je prizadela še dostopnost pošte.
Eden od prebivalcev Bizovika se je obrnil na Mestno občino Ljubljana s pritožbo v zvezi s slednjim:
»Kot prebivalec Bizovika sem bil že do sedaj nezadovoljen z matično pošto 1261 z lokacijo Dobrunje. Oddaljenost je 2,6 kilometra. Ne izvajajo vseh storitev, delovni čas je nemogoč (dvakrat tedensko popoldan). Sedaj je pošta preseljena na sosednji Petrol, kjer čakamo še dlje in spet ni vseh storitev.
Na vas obračam kot ljubljanski občan, ki ni obravnavan enako kot ostali v občini, ker ne morem vseh storitev opraviti na matični pošti v normalnem delovnem času. Predlagam, da matično pošto preselite v Štepanjsko naselje,« je zapisal.
Zakaj takšne selitve?
Pošta Slovenije je v zadnjih letih že večkrat selila poslovalnice v bencinske servise ali trgovine, kjer poslovanje poteka v sodelovanju s partnerji.
Razlogi so običajno racionalizacija stroškov in zmanjšanje obiska klasičnih pošt. A za prebivalce naselij, kjer se je to zgodilo, to pomeni daljše čakalne vrste, manj storitev in občutek, da so zapostavljeni.
Bizovičani tako ostajajo v nenavadnem položaju: živijo v mestu, a brez občutka mestnega udobja.
Bo mestna občina (lahko) kaj ukrenila in ta občutek popravila?
