Kulturna dediščina in zelena politika sta tesno povezani, meni ministrica Asta Vrečko.
Energetska prenova prostorov Narodnega muzeja Slovenije je končana. Ministrica za kulturo Asta Vrečko si je danes ogledala prenovljeno stavbo, kjer so zamenjali okna, posodobili sistem ogrevanja, izolirali strop nad atrijem, prenovili izolacijo v mansardi in izvedli statično protipotresno sanacijo.
Za projekt je ministrstvo namenilo več kot tri milijone evrov.
»Kulturna dediščina ni le prostor spomina, temveč tudi prostor odgovornosti do prihodnosti. Zato smo energetske prenove kulturnih ustanov postavili med pomembne razvojne prioritete. S takšnimi projekti zmanjšujemo okoljski odtis javnih ustanov, izboljšujemo pogoje za delo tam zaposlenih ter zagotavljamo boljše pogoje za varovanje in predstavitev naše skupne dediščine,« je povedala Vrečkova.
Energetska učinkovitost in trajnost na prvem mestu
Prenova stavbe je prinesla občutno izboljšanje energetske učinkovitosti, kar bo zmanjšalo stroške energije in omogočilo boljše delovne pogoje za zaposlene ter prijetnejše izkušnje za obiskovalce.
Poleg tega sodobnejši prostori omogočajo bolj kakovostno varovanje in predstavitev muzejskih zbirk, hkrati pa prispevajo k trajnostnemu upravljanju kulturne dediščine in zmanjševanju okoljskega odtisa.
Stavba Narodnega muzeja Slovenije je najstarejša namensko zgrajena muzejska stavba na ozemlju današnje Slovenije, slavnostno so jo odprli leta 1888.
»Vključitev v projekt energetske sanacije v okviru načrta za okrevanje in odpornost je bila glede na dotrajanost stavbe enkratna priložnost za ureditev nekaterih najbolj perečih zadev,« so sporočili z ministrstva.
Direktorica Kos Zabel: Projekt izveden brez prekinitve dejavnosti
Direktorica muzeja Mateja Kos Zabel je izpostavila uspešno izvedbo projekta:
»Obenem med sanacijo niso bile okrnjene naše tekoče dejavnosti, vse, kar smo si začrtali v programu dela, smo izvedli, muzej je bil zaradi del zaprt le en dan. Stavba je zdaj potresno varnejša, energetsko varčnejša in s tem prijaznejša do obiskovalcev in zaposlenih, obenem pa izpolnjuje cilje zmanjšanja potreb po energiji. S tem sledimo trajnostni politiki do naravnih virov.«
Kot je dodala, je na uspešen zaključek del vplivala tudi odlična ekipa, ki je vodila projekt, z vodjema Urško Jelen Mahnič in Gorazdom Lemajičem na čelu.
Del širšega programa obnove kulturnih ustanov
Energetska prenova Narodnega muzeja je del širšega programa obnove javnih kulturnih objektov, ki se financira iz načrta za okrevanje in odpornost. Prenova naj bi prinesla vsaj 30-odstotni prihranek energije.
Poleg muzeja so bile prenovljene tudi stavbe Slovenskega narodnega gledališča Maribor, dve enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani in Kranju ter tri stavbe v Arboretumu Volčji Potok.
Za vse te obnove je bilo namenjenih več kot 18,7 milijona evrov.
