Medvedi so v Sloveniji najpogostejši na območju Kočevja in ob celotni meji s Hrvaško. Vsako leto se zgodi, da se kakšen medved ali medvedja družina pojavi na Pohorju.
»Na Pohorju skoraj vsako leto zasledimo znake prisotnosti medveda. Letos se to dogaja pogosteje. Znake prisotnosti smo videli tudi na uničenih čebelnjakih in lovski opremi, ujeli smo ga na kameri,« za uredništvo razkriva Marjan Gselman, predsednik Lovske zveze Maribor.
Pretiran hrup ni potreben
Medved nas zazna zelo hitro. Zato potrebe po pretiranem hrupu ni. Zadostujeta glasnejši govor in hoja.
Bežati pred medvedom ni smiselno
Če medveda opazimo v daljavi se mirno umaknemo.
»Če smo medveda slučajno presenetili, torej če veter piha od medveda proti nam in se zvok ni prenesel, se umaknemo v smeri prihoda. Začnemo se glasno pogovarjati, brez hitrih in nenadnih gibov. Beg običajno ni smiseln, saj je medved zelo hiter,« pojasni Gselman.
Če otrpnemo ne pomeni, da se delamo mrtvega
Medvedov napad je izjemno redek pojav, ki se v naših krajih praviloma ne zgodi. Če pride do bližnjega srečanja z medvedom, se uležemo na tla, glavo pokrijemo z rokami in otrpnemo.
Počakamo, da nas medved povoha. Tako zazna, da nismo njegov sovražnik.
»V takem primeru ljudi običajno pograbi panika, ampak najbolje je obstati. Tako medvedu damo priložnost, da nas ovoha in ugotovi, da mu nismo nevarni. Ko otrpnemo ne pomeni, da smo mrtvi, kot radi slišimo govorice. Ko otrpnemo, zanj ne predstavljamo nevarnosti in medved se umakne,« pove Gselman.
Psi na povodcu niso grožnja
V kolikor je kuža na povodcu oziroma v naši bližini, če se na sprehodu z njim ukvarjamo in smo nekoliko glasnejši, skoraj ni mogoče, da bi srečali medveda. Ta se bo prej umaknil.
Problem se pojavi, če pes ni pod nadzorom, se oddalji in naleti na medveda. Takrat bi ga medved poskušal pregnanti, kuža pa bi se zatekel k lastniku. S pregonom psa, medved pride do nas.
Medvedji mladiči povzročijo napadalnost
Medvedje mame so kakor vse mame veliko bolj pozorne in zaščitniške. Medvedje družine se umaknejo hitreje, ob napadu so bolj napadalne.
Gselman ob tem opozarja: »Človeku nevarnih živali ni. Bojimo se jih prav tako, kot se one bojijo nas. Velikega problema in strahu pred srečanjem z medvedom ne vidim. Tudi medved si ne želi srečati nas. Ko zazna našo bližino, se umakne. Ko smo v gozdu, gozdnim živalim dajemo določene signale prisotnosti in živali se nam umaknejo. Malokdaj imamo srečo, da srečamo katerokoli gozdno žival.«
Če medveda opazimo, lahko o tem obvestimo bližnjo lovsko družino, zavod za gozdove ali Lovsko zvezo Maribor.
Starejše novice
