26-letna Anja Jabločnik se je z boksom začela ukvarjati v osnovni šoli, v sedmem razredu.
»Pred boksom sem plesala balet in igrala klavir. Ker sem imela ob tem vedno viška energije, je bil oče mnenja, da bi lahko to energijo porabila za boks in ker smo bili z Boks klubom Ring Ptuj praktično sosedje, sem se odločila, da grem pogledat na trening boksa,« razlaga Jabločnikova.
Pove, da sprva treningov ni jemala resno: »To je bila zame rekreacija. Ampak me je sčasoma Ivan Pučko starejši navdušil tudi za tekmovanja.«
Nejc Nedeljko je star 29 let in se je z boksom začel ukvarjatI pri 16 letih, pri pokojnem Slavku Doklu. Nad boksom je bil vedno bolj navdušen, zato si je želel tekmovati. Tako se je tudi on odločil, da začne trenirati pri zdaj že pokojnemu Ivanu Pučku starejšemu.
Njuna tekmovalna pot
Tako je naneslo, da sta Nejc in Anja oba trenirala pri Pučku starejšem in se družila na mnogih tekmovanjih.
Veliko število ur, ki sta jih preživela skupaj, in strast do boksa, sta tista elementa, ki sta ju povezala in leta 2021 sta postala par.
Ko sta bila na vrhuncu kariere in srečna, si je Nejc poškodoval členek. Po operaciji mu je zdravnik dal jasno vedeti, da v boksu ne bo več mogel tekmovati.
Takrat se je Anja odločila, da gre v vojsko, za katero jo je navdušil prav trener Ivan Pučko, saj je bil prepričan, da je to odlično za njeno psihofizično pripravljenost in ji bo to koristilo tudi pri boksu.
Nejc pa je v času, ko je bila Anja na usposabljanju za vojsko v Vipavi, dobil idejo za telovadnico v Velenju. Navdušil ga je sin trenerja, Aleksander, saj je hotel, da se boksarski klub širi še naprej – pripovedujeta, da se je Velenje zdelo logična izbira, saj tam takrat boksarskega kluba še ni bilo.
Prav v tistem času pa je preminil njun trener Ivan Pučko starejši.
»S tem sem tudi jaz izgubila voljo do tekmovanj in sem se pridružila Nejcu v Velenju pri širjenju znanja boksa tudi na Velenjčane,« pove Anja.
Trener s srcem in dušo
Za razvoj tekmovalnega boksa na Štajerskem, predvsem na Ptuju, je v največji meri zaslužni Ivan Pučko starejši, ki ga Jabločnikova opiše kot trenerja s srcem in dušo, povsem predanega boksu.
»Ni bil samo trener, bil je naš zaupnik, naš zgled, za nekatere od nas kot drugi oče. Pomagal nam je v slabih in dobrih trenutkih, vedno nam je znal svetovati, kaj je prav in kaj ne. Tako kot jaz, tako tudi Nejc in še mnogi drugi smo se zaradi njega počutili del nečesa, del boksarske družine,« razlaga Anja.
Ivan Pučko ima tri sinove - Ivana Pučka mlajšega, Aleksandra Pučka in Timoteja Pučka - ki njegovo in svoje znanje boksa širijo naprej.
Ivan Pučko mlajši in Timotej Pučko sta prevzela klub na Ptuju, medtem ko se je Aleksander, bližnjim bolje poznan kot Sašo, napotil v Celje, kjer ima trenutno uspešno telovadnico.
Pot do lastnega kluba
Anja in Nejc danes klub v Velenju uspešno vodita že štiri leta. »Kljub ptujskemu naglasu sva za boks navdušila veliko Velenjčanov,« se pošalita.
Kot vse športne klube je tudi njiju prizadela epidemija - pred tem pa je njun klub štel okrog 80 članov.
»Sprva je bilo začuda ogromno žensk, danes pa imamo tudi dovolj moških,« odgovarjata na vprašanje, kdo boksarske treninge obiskuje.
Da je njun klub uspešen, dokazujeta na raznih tekmovanjih. Bili so četrti v slovenski boksarski ligi, kar je za mlad klub velik uspeh.
Tudi na državnem prvenstvu so bili lani zelo uspešni, saj so si priborili štiri zlate medalje, dve srebrni in eno bronasto.
Na vprašanje, kako združujeta trenerstvo in ob tem ohranjata zdravo partnersko zvezo, odgovarjata: »Misliva, da odlično funkcionirava – kot par in kot trenerja. Pri treningih je celo pozitivno to, da sva dva, glede na to, da imava oba še zraven službo. Je pa res, da ker sva oba kar dominantni osebi, se morava včasih na treningih zelo prilagajati drug drugemu. Ampak še vedno misliva, da je to, da skupaj vodiva klub, bolj pozitivno kot negativno, saj dve glavi vesta več kot ena.«
Starejše novice
