Na prehodu med Čufarjevo ulico in Resljevo cesto šolarji in vrtičkarji zdaj čakajo precej več kot prej. Zakaj?
V središču Ljubljane, na prehodu za pešce, ki povezuje peš cono Čufarjeve ulice z Resljevo cesto, se vsakodnevno ponavlja ista scena: pešci stojijo in čakajo na zeleno luč – tudi takrat, ko na cesti ni niti enega vozila.
Na težavo je opozoril občan, ki je izpostavil, da je čakanje na zeleno pogosto predolgo, včasih tudi do 60 sekund. To pa po njegovih besedah vodi v nevarno prakso – številni prečkajo cesto kar pri rdeči luči.
Pešci čakajo – tudi ko je cesta prazna
Kot je zapisano v pobudi, je problem še posebej izrazit v času jutranjih prihodov v šolo ter popoldanskih odhodov, med 13. in 14. uro. Prehod pogosto uporabljajo dijaki, učenci in starši z otroki.
»Pešci tako čakamo pri rdeči brez dejanskega prometa. Mnogi zato prečkajo pri rdeči luči, kar je zelo nevarno in daje slab zgled predvsem mlajšim,« opozarja pobudnik.
Gre za tipičen primer, ko prometna ureditev ne sledi dejanskemu vedenju ljudi. Čeprav naj bi semaforji zagotavljali varnost, lahko v takih primerih dosežejo ravno nasproten učinek.
Občina: Sprememb za zdaj ne bo
Na pobudo so na Mestni občini Ljubljana odgovorili s pojasnilom, da sprememb trenutno ne načrtujejo.
»Trenutno na predmetnem križišču ne načrtujemo sprememb prometne signalizacije oziroma prilagoditev semaforskih intervalov. Krmilni program semaforjev je nastavljen na podlagi strokovnih prometnih analiz in prilagojen tako, da zagotavlja optimalno prometno pretočnost celotnega območja,« so zapisali.
Dodali so še, da se morebitne prilagoditve izvajajo glede na prometne obremenitve in z namenom zagotavljanja varnosti vseh udeležencev, zlasti pešcev in drugih ranljivih skupin.
Kljub temu poudarjajo:
»Delovanje semaforizacije na tej lokaciji bomo dodatno spremljali ter po potrebi preverili možnosti morebitnih prilagoditev.«
Težava, ki presega eno križišče
Opisani primer odpira širše vprašanje: ali so prometni sistemi v mestih res prilagojeni ljudem ali predvsem avtomobilom?
Če pešci redno kršijo signalizacijo, to pogosto ni zgolj vprašanje discipline, temveč znak, da sistem ne deluje optimalno. Predolgi intervali čakanja namreč zmanjšujejo zaupanje v prometna pravila – še posebej pri najmlajših.
Strokovnjaki za promet sicer že dlje časa opozarjajo, da bi morale sodobne rešitve vključevati bolj prilagodljive semaforske sisteme, ki se odzivajo na dejansko stanje na cesti.
Med varnostjo in pretočnostjo
Občina v odgovoru poudarja pretočnost prometa in strokovne analize, medtem ko uporabniki prostora opozarjajo na konkretno izkušnjo na terenu.
Vprašanje, ki ostaja, pa je preprosto: ali je sistem, ki ljudi sili v kršenje pravil, res najbolj varen?
Za zdaj bodo pešci na tem prehodu očitno še naprej čakali – ali pa tvegali.
