Epidemija je pokazala, da razlike med spoloma še zmeraj obstajajo in da epidemija različno vpliva na življenje žensk in moških.
8. marec nas vsako leto opomni na to, da je položaj žensk še vedno neenak položaju moških v družbi. Obdobje epidemije je pokazalo, da razlike med spoloma še vedno obstajajo in da sama epidemija različno vpliva na življenje žensk in moških.
Pri ženskah potrjenih več okužb kot pri moških
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji potrjenih več okužb s covidom-19 pri ženskah kot pri moških. Prav tako je umrlo več žensk kot moških, če pa natančneje pogledamo podatke, lahko ugotovimo, da je umrljivost žensk večja le v starostni skupini 85 let in več, v ostalih starostnih skupinah pa je večja umrljivost moških.
Večjo umrljivost žensk v starostni skupini nad 85 let lahko pripišemo tudi temu, da ženske v Sloveniji živijo dlje kot moški.
PREBERITE ŠE:
V izpostavljenih žariščih delajo pretežno ženske
V času epidemije sta najbolj izpostavljeni žarišči zdravstvo in socialno varstvo. Če pogledamo zaposlitveno strukturo v teh dveh vejah, opazimo, da je večina zaposlenih žensk. Gre za področji, v katerih so zaposleni najbolj izpostavljeni morebitnim okužbam, dolgim delovnikom in težkim delovnim pogojem. Na njih sloni največja odgovornost za zdravje najranljivejših.
Tretje izpostavljeno žarišče so trgovine, ki so odprte ves čas epidemije. Tudi v trgovinah so zaposlene pretežno ženske. Kar nekaj časa so delale v težkih razmerah brez zaščitne opreme.
Po drugi strani mnogo storitev v času epidemije lep čas ni obratovalo, na primer frizerstvo in kozmetičarstvo. V tovrstnih storitvah so pretežno zaposlene ženske. Veliko le-teh je samozaposlenih. Nahajajo se v težkem položaju, saj so njihova delovna mesta ekonomsko ogrožena, izguba dohodka pa ima lahko za njih tudi dolgoročne posledice.
Otežen prihod na delovno mesto
Določen čas ni deloval javni prevoz. Različne raziskave so pokazale, da javni prevoz v večji meri uporabljajo ženske. Tako je prihod na delovno mesto za te, ki so vezane na javni prevoz, lahko zelo otežen ali pa celo ni možen.
Skrbstveno delo padlo predvsem na ženske
Z zaprtjem vrtcev in šol je varstvo otrok padlo na starše, večinoma na ženske, ki že v »normalnih« časih opravijo več skrbstvenega dela kot moški. Gre za neplačano delo, kot na primer kuhanje (treba je bilo skuhati kosilo oziroma malico, ki jo po navadi otroci pojedo v šoli, zaposleni pa med službo), pomoč pri šolskih dejavnostih, skrb za stare starše.
Zaveza k enakosti spolov
Glede na navedena dejstva je torej pomembno, da ob sprejemanju ukrepov razmislimo, kako le-ti vplivajo na življenje žensk in moških. Nekateri ukrepi v Mestni občini Ljubljana jasno kažejo zavezo k udejanjanju enakosti spolov – namenjeni so predvsem razbremenitvi žensk na področju skrbi za otroke in starejše, zaščiti ranljivih in ozaveščanju o nasilju nad ženskami.
Tako so na primer v Mestni občini Ljubljana ob zaprtju vrtcev in osnovnih šol vzpostavili individualno nujno varstvo otroka na domu, za otroke iz socialno šibkih družin in za starostnike so organizirali dostavo hrane na dom, za osamljene meščane so vzpostavili telefonsko linijo za pogovore s prostovoljci. Na njihovo pobudo pa so skupaj z nevladnimi organizacijami, Lekarno Ljubljana, Zdravstvenim domom Ljubljana in kasneje LPP (ko so začeli voziti mestni avtobusi) preko video zaslonov začeli ozaveščati o nasilju nad ženskami.
Ne smemo se zadovoljiti z zakonsko zagotovljeno enakostjo spolov, ampak si moramo vsakodnevno prizadevati, da se bo enakost spolov uresničevala in udejanjala. To pa lahko dosežemo le v partnerstvu žensk in moških.
