Nova peticija »Skupaj za šole«, ki so poslali na 450 slovenskih osnovnih šol, želi izboljšanje kvalitete javnega šolstva in izobraževanja ter posledično prihodnosti otrok.
Svet staršev Osnovne šole Danile Kumar iz Ljubljane je v letošnjem šolskem letu pripravil pobudo »Skupaj za šole«.
Pobuda v ospredje postavlja problematiko financiranja javnega šolstva, pomanjkanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter preveliko število različnih pravnih aktov oziroma prenormiranost, ki zmanjšujejo avtonomijo učiteljev.
Pobuda je bila posredovana 450 osnovnih šol po Sloveniji.
Od besed k dejanjem
Svet staršev Osnovne šole Danile Kumar bo pobudo skupaj s podpisi podpore staršev naslovil na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter predsednika vlade, predvidoma do konca tega šolskega leta.
»Pridobiti želimo informacije oziroma načrt izvedbe konkretnih aktivnosti in časovnico – od besed k dejanjem,« so zapisali.
Podpise zbirajo do 31. maja.
Zapisali so, da je pobuda »Skupaj za šole« odraz spoštovanja staršev do šole, učiteljev in drugih strokovnih delavcev, saj je poklic učitelja v zadnjih letih v javnosti razvrednoten in vse manj spoštovan ter skrbi staršev za boljšo prihodnost otrok.
»Delavcem v vzgoji in izobraževanje starši zaupamo otroke tudi z željo in pričakovanjem, da jim bodo v šolah pomagali zrasti v razgledane, odgovorne, empatične ter aktivne državljane in ljudi.«
Pobuda ima tri cilje
Najprej želijo povečanje finančnih sredstev za javno šolstvo iz proračuna Republike Slovenije na priporočen mednarodni nivo.
Po podatkih publikacije Education at a Glance 2023; OECD Indicators so države OECD leta 2020 v povprečju za izobraževalne institucije (od primarne do terciarne ravni) namenile 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je iz javnih in zasebnih virov skupaj za delovanje izobraževalnih ustanov (od primarne do terciarne ravni) istega leta namenila 4,6 odstotka BDP.
Šole morajo s skoraj enakimi sredstvi kot pred leti izpolniti bolj zahtevne programe, slabši rezultati v mednarodnih primerjalnih evalvacijah pa nakazujejo na padec znanja slovenskih učenk in učencev.
Želijo povečanje števila učiteljev in drugih strokovnih delavcev v šolah
Kadrovska stiska v slovenskem javnem šolstvu postaja vse bolj pereča težava. Poučevanje ni finančno privlačna poklicna izbira; mladi se po končani pedagoški izobrazbi pogosto odločajo za druga, bolje plačana delovna mesta izven področja.
Po ocenah Združenja ravnateljic in ravnateljev ter pomočnic in pomočnikov ravnateljic in ravnateljev Slovenije v šolstvu primanjkuje okrog 4000 vzgojiteljev v vrtcih ter učiteljev v osnovnih in srednjih šolah.
K zmanjšanju primanjkljaja kadra bi zagotovo pripomogle višje plače učiteljev, pa tudi druge spodbude, zato predlagatelji pobude predlagajo, da pristojni najdejo način oziroma sredstva v proračunu Republike Slovenije za take ukrepe. To bi pripomoglo k zvišanju ugleda in interesa za učiteljski poklic, so zapisali.
Zmanjšanje birokracije v šolstvu
Področje vzgoje in izobraževanja ureja preveliko število različnih pravnih aktov, kar hromi učni proces.
Popis slovenskih predpisov, ki v večji ali manjši meri vplivajo na delovanje osnovne šole, kaže, da je v letu 2005 to področje urejalo 14 zakonov in 43 pravilnikov.
V letu 2024 je bila kvantiteta predpisov še višja: 18 zakonov in več kot 40 pravilnikov.
Upoštevanje pravnih predpisov šolam nalaga obilo dodatnega administrativnega dela, učiteljem pa jemlje veliko dragocenega časa in energije ter onemogoča svobodo in avtonomijo pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela.
Lahko pa se naredijo primerjave z drugimi državami na področju normiranosti v vzgoji in izobraževanju ter razmislek o povečanju avtonomije šol, kar je v drugih državah dokazano povečalo kakovost javnega šolstva ter zadovoljstvo učiteljev in učencev, kot na primer na Finskem, so še v obrazložitvi spletne peticije zapisali na svetu staršev Osnovne šole Danile Kumar iz Ljubljane.
