Predsednica otrokom, staršem in učiteljem dejala, naj bodo strpni drug do drugega, ob tem pa razkrila spomine iz Mekinj.
Danes je z novim šolskim letom začelo 190.000 osnovnošolcev in 88.000 srednješolcev. Za 19.935 otrok je bil to prvi šolski dan, medtem ko je prvič sedlo v dijaške klopi 25.064 mladih.
Prvi šolski dan je bil šolsko obarvan tudi za predsednico države Natašo Pirc Musar, saj je dopoldne obiskala ljubljansko Osnovno šolo s prilagojenimi potrebami Dečkova.
Pozdravila je učitelje in ostale zaposlene, starše ter seveda otroke, ki so z veseljem spremljali njen obisk.
Ob tem je predsednica povedala, da jo veseli, da je lahko prvi šolski dan preživela v omenjenem zavodu. Najprej je namenila nekaj besed prvošolcem, ki jim je zaželela čudovit dan – ne samo danes, ampak tudi vse prihodnje šolske dni.
»Naj vam bo, spoštovane prvošolke in prvošolci, v šoli lepo – pravzaprav vsem skupaj, tudi staršem in učiteljem. Seveda pa moramo vsi garati, da bo tako. Bodimo strpni drug do drugega in rešujmo probleme sproti,« je poudarila predsednica.
Poudarila je tudi pomen varnosti v prometu. Pozvala je vse udeležence v prometu k previdnosti, prvošolčke pa spomnila, naj nosijo rumene rutice, da bodo bolj opazni.
»Tudi ostali učenci jih lahko nosijo, nič ne bo narobe. Prav tako čelade, če gredo na kolo,« je dodala.
Otrokom je namenila še poseben nasvet:
»Če starši telefonirajo med vožnjo, jih kar vi opozorite, naj s tem prenehajo.«
Nataša Pirc Musar je ob robu svojega govora pred novinarji poudarila, da naj bo prvi šolski dan praznik za vse – za učitelje, starše in predvsem učence.
»Naj bo šola hram učenosti in naj vam da popotnico v življenje, tako kot jo je dala nam. Srečno vsem skupaj,« je sklenila.
Nataša Pirc Musar se je za portal Ljubljanainfo podala v preteklost in delila spomine na svoj prvi šolski dan. Kakšen je bil, nas je zanimalo?
»Hodila sem v podružnično šolo Mekinje. Bila je kar precej daleč od mojega doma, ampak takrat je bila organizacija taka, da so nas starejši učenci iz četrtih razredov peljali oziroma spremljali v šolo – in tako je bilo celo šolsko leto,« je razkrila.
Ko je sama obiskovala četrti razred, jo je doletela enaka vloga, da mlajše spremlja v šolo. Ob tem je bila zelo ponosna:
»Takrat sem častno in z odgovornostjo vzela loparček za zaustavljanje prometa in mlajšim pomagala v šolo,« je dodala s toplim nasmehom.
Spomnila se je tudi svojih takratnih učiteljev, ki so nanjo naredili velik vtis.
»Dali so mi ogromno. Brez tega, kar mi je dala šola – osnovna, srednja in univerza, danes verjetno ne bi stala tukaj,« je sklenila čustveno.
