Domislica Mestne občine med Ljubljančani ni požela navdušenja.
Na družbenih omrežjih Mestne občine Ljubljana se je pojavil video, v katerem nad prestolnico poleti mogočen zmaj – simbol mesta in osrednji motiv enega najbolj znanih ljubljanskih mostov.
Posnetek je nastal z orodji umetne inteligence, a ni vsem všeč.
MOL je ob objavi zapisala, da želi z videom poudariti moč simbola zmaja in osvetliti zgodovino znamenitega Zmajskega mostu.
A odzivi so mešani: številni komentatorji opozarjajo, da uporaba umetne inteligence pri predstavitvi kulturne dediščine briše mejo med resničnostjo in domišljijo.
Nekateri celo menijo, da gre za zavajanje ter da bi bilo bolj primerno vključiti lokalne ustvarjalce ali resnične prizore.
»AI ustvarja lažno realnost. Ko gre za zgodovino, rabimo verodostojnost, ne lepih, umetnih slik,« je zapisal eden od uporabnikov.
Zakaj zmaj?
Ko je arhitekt Jurij Zaninović leta 1900 zasnoval most, ki naj bi nadomestil poškodovani leseni Mesarski most, so bili sprva predvideni kipi krilatih levov.
A ikonografijo so kasneje spremenili – odločitev, ki je mestu pustila močno vizualno identiteto.
Na štirih vogalih novega Jubilejnega mostu Franca Jožefa I., kot se je most takrat imenoval, so postavili bakrene kipe zmajev, ki so danes zaščitni znak Ljubljane.
Most je bil v tistem času tehnološko izjemno napreden – eden prvih železobetonskih mostov v Evropi, prva asfaltna površina v Sloveniji, in celo kinete za plinsko razsvetljavo pod pločniki.
Njegova zasnova temelji na inovativnem sistemu inženirja Josefa Melana, ki je omogočil gradnjo brez začasnih podpor.
Gradnja mostu brez okrasa je stala 158.500 kron, zmaji in svetilke pa so bili dodani naknadno – izdelani na Dunaju, zaradi previsoke cene brona iz bakrene pločevine.
Simbol, ki je prerasel svojo funkcijo
Zmajski most danes ni le tehniški in arhitekturni spomenik – je eden ključnih simbolov Ljubljane.
Njegov pomen sega onkraj gradbenih načrtov in mestnih uredb.
Kljub temu pa se odpira vprašanje: kako naj sodobna tehnologija sodeluje pri predstavljanju takšnih simbolov? Kje je meja med interpretacijo in manipulacijo?
Mestna občina Ljubljana je s posnetkom želela navdušiti – a hkrati sprožila pomembno razpravo: kako naj skrbimo za dediščino v digitalni dobi?
