Zadnje objavljene ankete kažejo na drugi krog.
Za ljubljanskega župana se bo 15. novembra potegovalo petnajst kandidatov, največ v državi. Zoran Janković kandidira za sedmi mandat, ki ga sam imenuje zadnji, a po zadnji anketi se mu tokrat obeta drugi krog, česar v dvajsetih letih županovanja še ni doživel.
Kdo so izzivalci, kdo stoji za njimi in kaj obljubljajo mestu.
Pred štirimi leti je bila tekma za ljubljanskega župana odločena že v prvem krogu. Janković je dobil 61,83 odstotka glasov, na volišča pa je prišlo slabih 40 odstotkov volivcev. Letos je slika drugačna.
Med petnajstimi kandidati so nekdanji predsednik vlade, dva nekdanja ministra iz zadnje vlade in več mestnih svetnikov, ki že leta sedijo v opoziciji.
Kandidature je vložilo petnajst ljudi. Trinajst jih predlagajo stranke, dva skupini volivcev: Zorana Jankovića skupina, ki jo vodi Vasja Butina in je zbrala 1950 podpisov, Aleksandra Repića pa skupina Miloša Trivkovića. Potrebnih je bilo 1000 podpisov. Mihael Jarc, predsednik SNS, ki je kandidaturo napovedal julija, je na koncu ni vložil.
Volilna komisija mora kandidature potrditi do 25. oktobra, do 30. oktobra pa objavi seznam z vrstnim redom, ki ga določi žreb. Na glasovnici bodo torej imena v drugačnem vrstnem redu, kot jih predstavljamo tukaj, po abecedi.
Najbolj zanimivo je na levi. Proti Jankoviću letos kandidirajo Gibanje Svoboda, Levica, SD in nova stranka Ljubljana smo vsi.
Robert Golob in Janković sta bila dolgo zaveznika, a Svoboda ima tokrat svojega kandidata. Hkrati sta na Jankovićevi listi za mestni svet dva poslanca Svobode.
Na desni je slika preprostejša, kandidata SDS podpirata tudi SLS in Demokrati, ki pa imata za mestni svet vsak svojo listo.
Kajetan Bajt (Zeleni Slovenije)
O Kajetanu Bajtu je javno znanega zelo malo. Do srede nismo zasledili ne predstavitve kandidata ne programa, na vprašalnik o kulturi, ki ga je kandidatom poslala Asociacija, ni odgovoril.
Sodeloval pa je na soočenju o kulturi v Kinu Šiška. Zeleni so pred štirimi leti s Tomažem Ogrinom dobili 1,67 odstotka glasov.
Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda)
Štiriinpetdesetletni Ljubljančan je po izobrazbi računovodja. Vodil je Adrio Airways in Savo, od junija 2022 do junija letos je bil finančni minister, od januarja 2024 tudi podpredsednik vlade, zdaj je poslanec. Na 45-članski listi Svobode je od sedmih zdajšnjih svetnikov stranke ostal le Kostja Židan.
»Promet je ena največjih težav v Ljubljani,« pravi, in »Ljubljana je postala predraga«.
Med šestimi prednostnimi nalogami so stanovanja za mlade, javni promet kot prva izbira, dostop do zdravnika, varne ulice in parki, več odločanja v četrtnih skupnostih in pregleden proračun.
Medicinskim sestram in drugim zdravstvenim delavcem, ki se vozijo na delo, bi omogočil brezplačno ali cenejše parkiranje, saj po njegovih besedah zdaj plačujejo okoli 200 evrov za parkirno mesto. Stanovanja bi gradil tudi na državnih zemljiščih, na primer v šentviški vojašnici. Prva naloga bi mu bil sestanek z vlado, sodeloval pa bi s katero koli, tudi z Janševo. Do kanala C0, sežigalnice in prenove tržnice se za zdaj ni opredelil.
Jasmin Feratović (Piratska stranka)
Predsednik Piratov, rojen leta 1996, je ekonomist in od leta 2022 mestni svetnik, edini, ki so ga Pirati takrat spravili v mestni svet. Za župana je kandidiral že pred štirimi leti in dobil 1,62 odstotka. Zdaj cilja na drugi krog in deset svetniških sedežev.
Obljublja postopno brezplačen vrtec, najemna stanovanja v »velikih stanovanjskih soseskah, ne le butičnih projektih«, konec velikih naložb v športne objekte in novo shemo avtobusnih linij s hitrimi linijami, dolgoročno tudi tramvaj.
Zamenjal bi vodstvo Zdravstvenega doma Ljubljana. Ob vložitvi kandidature je bil jasen: »Obljubljamo, da ne glede na izid volitev z Listo Zorana Jankovića Piratska stranka nikoli ne bo sodelovala.«
Zoran Janković (Vasja Butina s skupino volivcev)
Triinsedemdesetletni nekdanji predsednik uprave Mercatorja je župan od leta 2006 in je vse volitve doslej dobil v prvem krogu. Letos kandidira za sedmi mandat, za katerega pravi, da bo zadnji, in si želi zmage že 15. novembra. Na njegovi listi za mestni svet so poleg podžupanov tudi poslanca Svobode Lenart Žavbi in Duško Vujanović, ob koncu liste pa Magnifico in nekdanja košarkarja Jurij Zdovc in Edo Murić.
Ljubljano vidi kot »najboljše mesto za življenje v Evropi« do leta 2045. Obljublja nova stanovanja, mestni kino v podhodu Ajdovščina, prenovo Baragovega semenišča, nov zdravstveni dom na Metelkovi z enoto za zdravljenje odvisnosti, rumene pasove na vseh vpadnicah in nakup Maximarketa, »če ga lastniki prodajo«.
Načrtuje tudi nordijski center s pokrito smučarsko dvorano v Podutiku, za katerega je mesto septembra za 2,3 milijona evrov kupilo zemljišče na Glincah. Na soočenju na RTV je dejal, da bi bil pripravljen kratkoročni najem stanovanj turistom omejiti na julij in avgust, in govoril o 3.000 novih študentskih posteljah.
Janković ima za seboj tudi več sodnih postopkov. Zadeve farmacevtka, Gratel in Mercatorjeve delnice so se končale v njegovo korist. V zadevi parkirišč v Stožicah je bil leta 2023 oproščen, višje sodišče pa je oprostilno sodbo aprila 2025 razveljavilo, novo sojenje še ni razpisano. Od marca letos mu sodijo v zadevi hladilne strojnice v Stožicah, sodbe še ni. Velja domneva nedolžnosti.
Marko Koprivc (SD)
Sedeminštiridesetletni magister politologije je začel kot uslužbenec mestnega sveta, bil poslanec v letih od 2018 do 2022, državni sekretar za kohezijo in mestni svetnik. Za župana je kandidiral že leta 2018. Vodi 45-člansko listo, na kateri so večinoma ženske. Začetek oktobra je SD poskušala na skupnem sestanku povezati levico, a ni uspela. »Neresno je, da je na levici v Ljubljani ‚deset‘ kandidatov,« je takrat dejal Koprivc.
S sloganom »Mi smo tu doma« obljublja cenejši avtobus in vrtec, nova merila za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in manjše fiksne stroške gospodinjstev, zlasti za energijo, več denarja za zdravstvene domove in presejalne programe, več storitev za starejše in počitniško varstvo za otroke. Mesto bi po njegovem moralo kupiti Bežigrajski stadion, tam zgraditi stanovanja in urediti Plečnikov spominski park.
Luka Mesec (Levica)
Devetintridesetletni politik, rojen v Kranju, je koordinator Levice od leta 2017, v zadnji vladi je bil minister za delo in podpredsednik vlade. Levica nastopa z listo Luka za Ljubljano, na kateri je zadnji Slavoj Žižek.
»Cene stanovanj so znorele, 70 odstotkov višje v samo zadnjih petih letih,« pravi Mesec. Obljublja brezplačen vrtec za vse in odlok, ki bi kratkoročni najem na najbolj obremenjenih območjih omejil na 30 dni na leto, in to s soglasjem sosedov. Aktiviral bi del praznih stanovanj, ki jih je po njegovih podatkih v mestu 11.000, in gradil več neprofitnih in študentskih.
Vsaj pet odstotkov proračuna bi namenil soseskam, o porabi pa bi odločali prebivalci. Za promet predlaga več parkirišč P+R, rumene pasove, pogostejše avtobuse in brezplačen prevoz z vpadnic, dolgoročno tramvaj. Nasprotuje sežigalnici na Barju, garaži pod tržnico, 70-metrski stolpnici ob Plečnikovem stadionu in smučišču v Podutiku. »Ljubljana mora nehati postajati lunapark za turiste.«
Gregor Novak (Prerod)
Kandidat stranke Vladimirja Prebiliča je pravnik in odvetnik, odraščal je v Novih Jaršah. Bil je poklicni policist, pozneje generalni sekretar notranjega ministrstva v času ministrice Tatjane Bobnar, v Prerodu je predsednik sveta stranke in ljubljanskega odbora.
»Mesto potrebuje soseske, v katerih bodo ljudje kakovostno živeli,« pravi Novak in obljublja, da bi nova stanovanja gradili le skupaj z vrtci, šolami, zdravstvom in zelenimi površinami. Okrepil bi stanovanjski sklad in gradil več javnih najemnih stanovanj, ustavil luksuzno gradnjo, ki izriva prebivalce, in obnovil prazne mestne nepremičnine. Zavzema se za pogostejše avtobuse, povezavo četrti z železnico, varno kolesarjenje in participativni proračun. Proti je sežigalnici na Barju. »Ljubljana potrebuje novo kulturo vodenja.«
Izidor Predan (Krščanski socialisti)
Tudi o kandidatu Krščanskih socialistov je javno znanega zelo malo. Predstavitve in programa do srede nismo zasledili, na vprašalnik Asociacije ni odgovoril, na soočenju o kulturi v Kinu Šiška pa je sodeloval.
Aleš Primc (Glas za otroke in družine)
Predsednik stranke Glas za otroke in družine je mestni svetnik od leta 2022, ko je za župana dobil 6,95 odstotka glasov. Širša javnost ga pozna kot vodjo referendumske kampanje proti zakonu o zakonski zvezi leta 2015. Kandidaturo je vložil prvi med vsemi.
Pod sloganom »Za zdravo Ljubljano« obljublja ustavitev kanala C0, proti kateremu je vodil proteste. Denar, namenjen garaži pod tržnico, bi preusmeril v parkirišča po soseskah, v bloke brez dvigal pa bi jih vgradil, »kjer je to le mogoče«.
Opozarja, da je več kot 15.000 Ljubljančanov brez osebnega zdravnika, čista pitna voda pa je zanj »temelj našega zdravja«. Posvetil bi se bolnikom, starejšim in invalidom, »s katerimi se politika po navadi ne ukvarja«. Za Ropa in Mesca pravi, da sta »iz istega gnezda« in Jankoviću nista prava alternativa.
Aleksandar Repić (Miloš Trivković s skupino volivcev)
Repić je javnosti znan kot spletni ustvarjalec Nepridiprav. Kandidira z Listo Aleksandra Repića in pravi, da so »politično popolnoma neopredeljeni«. Program sestavlja iz spletne ankete, v kateri je po njegovih besedah sodelovalo 17 tisoč ljudi, poudarja varnost na ulicah, boj proti korupciji in obljublja »najbolj transparentno kampanjo od vseh«. Celovitega programa še ni objavil.
Repić ima za seboj več kazenskih postopkov, o nekaterih je javno govoril tudi sam. Repić ne skriva, da njegova preteklost ni brez madežev. Z zakonom je prišel navzkriž že kot mladoletnik, pozneje je prestal tudi zaporno kazen, o čemer odkrito govori sam, med drugim v podkastih. Februarja letos ga je policija za kratek čas pridržala zaradi suma poskusa izsiljevanja. Očitke zanika in jih povezuje s svojo kritiko vlade, obtožnice ni bilo.
Anton Rop (Ljubljana smo vsi)
Petinšestdesetletni ekonomist je bil minister za delo, finančni minister in med letoma 2002 in 2004 predsednik vlade, pozneje podpredsednik Evropske investicijske banke. Septembra je z Urško Klakočar Zupančič ustanovil stranko Ljubljana smo vsi. Ona vodi listo za mestni svet, Rop kandidira za župana.
»Cene so rekordne, dostopnost pa praktično nična,« pravi o stanovanjih. Na Dunaju je neprofitnih stanovanj okoli petina, v Ljubljani okoli pet odstotkov, in to bi rad spremenil, mestni stanovanjski sklad pa bi moral zemljišča kupovati. Kritičen je do prodaje zemljišč v Gameljnah. Opozarja, da je v mestu okoli 30.000 ljudi brez osebnega zdravnika in 2.700 otrok brez pediatra. Pri prometu »smo zaostali«, preučil bi tudi tramvaj.
Največ kritike namenja načinu vodenja: mesto se po njegovem vodi »iz ene pisarne«, v povezavi z gradbenimi lobiji. »To nameravamo korenito spremeniti.« Vsak večji projekt bi preveril po stroških, času in koristi. S Klakočar Zupančičevo predlagata tudi zakonsko omejitev županovanja na tri zaporedne mandate.
Apolonija Simon (Vesna)
Akademska slikarka in ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana je bila prva ženska, ki je letos napovedala kandidaturo za županjo, predstavlja pa se kot nestrankarska kandidatka civilne družbe. Podpira jo Vesna, skupno listo z več civilnimi pobudami, od Tržnice ne damo do Ljubljane brez hrupa, vodi mestni svetnik Denis Striković.
»Ljubljana ni last mestne politike, ni last kapitala, ni last župana, Ljubljana pripada ljudem, ki v njej živimo,« je dejala ob predstavitvi. Obljublja, da bodo prebivalci bolj vključeni v odločanje in da bo mesto nehalo tožiti meščane. Zavzema se za varovanje pitne vode, enakomeren razvoj obrobnih četrti in manj dnevnih voženj z avtomobili v mesto, kritična je do kanala C0 in sežigalnice. Zasebnih naložb ne zavrača: »Gospodarski interes je legitimen.«
Mojca Sojar (NSi in Fokus)
Dvainšestdesetletna podjetnica je podpredsednica NSi in mestna svetnica že tretji mandat. Za županjo je kandidirala tudi pred štirimi leti in dobila 3,19 odstotka glasov. Letos jo podpirata NSi in Fokus.
Letošnjega programa do srede še ni predstavila. Med njenimi svetniškimi vprašanji in pobudami so javna razsvetljava, brezdomci, nivojski prehodi in bazeni v Iliriji. Na zadnji seji v tem mandatu je mestni strategiji športa očitala, da našteva, kaj je bilo narejeno, »samo to ni strategija športa«, in podprla začasno ustavitev odloka za Linhartovo, kjer bi dve vili obkrožile visoke stavbe.
Matjaž Tomlje (Resni.ca)
Nekdanji avtomobilski dirkač, ki je leta 1994 v Le Mansu osvojil tretje mesto v svojem razredu, je danes podjetnik in pravi, da je »nepolitik«. Kandidat stranke Zorana Stevanovića je bil predstavljen šele 19. oktobra.
Njegove obljube so med najbolj drznimi. Odpovedal bi se plači, vozniku in službenemu avtomobilu, v nekaj mesecih bi zgradil »najmodernejši zdravstveni dom na svetu«, postavil vsaj 30 garažnih hiš in tri nova naselja s 3.000 stanovanji po 2.000 evrov za kvadratni meter.
Zavzema se za šestpasovno obvoznico, odstranitev ležečih policajev in radarjev ter hidroelektrarne na Savi in Ljubljanici. Ob prevzemu bi prepolovil cene elektrike in plina, a teh cen občina ne določa, šestpasovna obvoznica pa je državna.
Aleš Vrhovec (SDS)
Arhitekt in urbanist, rojen leta 1964, je leta 1996 soustanovil biro Gregorc/Vrhovec arhitekti. V politiki je nov, v SDS je vstopil nedavno. Podpirata ga tudi SLS in Demokrati. Slogan je kratek: »Ljubljana. Drugače.« Mesto po njegovem »potrebuje upravnika, ne pa dvor in vladarja«.
Kanal C0 bi ustavil do celovite presoje vplivov na okolje, sežigalnice ne bi gradil, prenovo tržnice po zdajšnjih načrtih bi ustavil. Pri stanovanjih stavi na javno gradnjo, javno-zasebna partnerstva, zadruge in najem z odkupom, pospešil bi tretji pas obvoznice, oživil zamisel o mestni bolnišnici in uvedel mestno službo za čiščenje in vrtnarjenje. Red na ulicah bi zagotavljal v sodelovanju s policijo. Do Jankovića je oster: »Nehati je treba z lažjo, da smo temu človeku kar koli dolžni.«
Kaj kažejo ankete
Zadnja objavljena anketa je Ninamedijina za Dnevnik, opravljena med 12. in 14. oktobrom na 691 anketirancih. Janković je dobil 34,6 odstotka, Mesec 21, Rop 8,2, Primc 6,2, Boštjančič 5,2 in Vrhovec 4,6 odstotka.
Sledijo Feratović s 3,2 in Repić z 2,5 odstotka, Novak in Simon sta bila pod odstotkom. Koprivca, Sojar, Tomljeta, Bajta in Predana anketa ni ponudila. Ne ve ali noče povedati 6,7 odstotka vprašanih, 5,8 odstotka ne bi volilo nikogar.
Če bi se v drugem krogu pomerila Janković in Mesec, bi bilo zelo tesno: 35,2 proti 33,4 odstotka, skoraj četrtina vprašanih pa ne bi izbrala nobenega. Proti Ropu bi Janković zmagal s 40,2 proti 30,4 odstotka.
Anketa ima majhen vzorec, razlike med kandidati v sredini pa so znotraj statistične napake, zato jo je treba brati previdno. Junijska Medianina anketa je sicer pokazala, da z delom župana ni zadovoljnih 57,6 odstotka Ljubljančanov.
Kaj sledi
Volilna komisija mora kandidature potrditi do 25. oktobra, do 30. oktobra objavi liste z vrstnim redom po žrebu.
Predčasno se bo dalo glasovati od 10. do 12. novembra v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča, volilni molk začne veljati v soboto, 14. novembra, ob polnoči. Volitve bodo v nedeljo, 15. novembra, morebitni drugi krog pa 29. novembra.
Volivcev bo manj kot pred štirimi leti, 205.749 namesto 223.678. Volilno pravico na lokalnih volitvah je s spremembo zakona izgubilo okoli 22.000 ljubljanskih državljanov tretjih držav.
Kandidat za župana lahko za kampanjo porabi največ 25 centov na volivca, kar je v Ljubljani okoli 51.400 evrov, kdor se uvrsti v drugi krog, pa še dodatnih okoli 30.900 evrov.
