V tujini že razpravljajo o samodejnem preprečevanju nastajanja posnetkov spolnih zlorab otrok na mobilnih telefonih. Bi lahko Slovenija kot prva na svetu uvedla takšno zaščito?
Spletni storilci lahko z umetno inteligenco ustvarjajo ponarejene intimne posnetke otrok, jih izsiljujejo in v najhujših primerih silijo celo v samopoškodovanje.
Na nevarnosti novih oblik spletnega nasilja opozarjajo strokovnjaki za kazniva dejanja na Interpolovem srečanju v Lyonu, med katerimi sta slovenska preiskovalca mag. Bernarda Škrabar Damnjanović, direktorica Detektivsko varnostne agencije, in mag. Zvonimir Cvetko Damnjanović, direktor visokotehnološkega podjetja Next Sight.
»Posebej skrb vzbujajoče je, da lahko otrok postane žrtev izsiljevanja, čeprav nikoli ni poslal intimnega posnetka ali celo nima lastnega profila na družbenih omrežjih. Za izdelavo intimnega ponaredka lahko storilci uporabijo že njegovo običajno fotografijo,« opozarja Bernarda Škrabar Damnjanović, sicer tudi predsednica strokovnega sveta Inštituta za varnost in strateške raziskave (IVSR).
V ZDA več kot 800.000 prijav povezanih z zlorabo umetne inteligence
Velike razsežnosti spletnih zlorab otrok kažejo podatki ameriškega Nacionalnega centra za pogrešane in izkoriščane otroke (NCMEC). Med januarjem in septembrom letos so prejeli kar 26,1 milijona prijav, od tega jih je bilo več kot 800.000 povezanih z generativno umetno inteligenco.
Pri tem gre za število prijav in ne za število različnih žrtev. Ob tako velikem obsegu je izjemno težko pravočasno prepoznati primere, v katerih otrok potrebuje takojšnjo zaščito.
»Storilci lahko stik z otrokom vzpostavijo prek spletnih iger ali družbenih omrežij. Sprva običajen pogovor lahko preraste v grožnje, izsiljevanje in čustveno manipulacijo.
Finančno izsiljevanje lahko izvajajo tudi čezmejne kriminalne združbe, pri najhujših oblikah izkoriščanja pa storilci od otrok zahtevajo vse bolj skrajna dejanja. Na istega otroka lahko hkrati pritiska več storilcev, ki mu grozijo tudi s škodovanjem njegovim bližnjim.
Strah pred razkritjem, sram in prepričanje, da bo s prošnjo za pomoč ogrozil svojo družino, lahko otroka prisilijo v molk,« dodaja Bernarda Škrabar Damnjanović.
Odgovornost je tudi na spletnih platformah
Tudi po odkritju in aretaciji storilcem lahko posnetki ponovno zaokrožijo po spletu, žrtev pa še naprej živi v strahu. Ključni so hitro odstranjevanje spornih vsebin ter dolgoročna strokovna pomoč otroku in njegovi družini.
»Odgovornosti za varnost otrok ni mogoče naložiti samo njim in njihovim staršem. Pomembno vlogo imajo tudi spletne platforme, ki morajo učinkovito obravnavati prijave, omejevati širjenje gradiva in sodelovati pri zakonitem pridobivanju dokazov.
Preprečevanje zlorab mora vključevati tudi ukrepe, usmerjene v vedenje ljudi, ki takšne vsebine iščejo ali delijo, ter njihovo usmerjanje k strokovni pomoči,« še opozarja Bernarda Škrabar Damnjanović.
Med rešitvami, o katerih že razpravljajo v tujini, je tudi zakonska uvedba samodejnega preprečevanja zajemanja posnetkov spolnih zlorab otrok neposredno na mobilnih telefonih.
Ob tem se odpira vprašanje, ali bi lahko prav Slovenija postala prva država, ki bi otroke zaščitila na takšen način in s tem postala zgled drugim državam.
»Za učinkovitejše preiskovanje spletnih zlorab otroci potrebujejo pravočasno zaščito, preiskovalci hiter dostop do podatkov, spletne platforme pa morajo prevzeti svoj del odgovornosti.
Predvsem je pomembno, da se pomoč otroku ne konča z oddano prijavo. Ko otrok pove, da ga nekdo izsiljuje, mora biti na prvem mestu njegova zaščita, ne pa vprašanje, zakaj je fotografijo poslal ali zaupal neznancu,« sklene Bernarda Škrabar Damnjanović.
Mag. Bernarda Škrabar Damnjanović
Vodi Detektivsko varnostno agencijo in predseduje strokovnemu svetu Inštituta za varnost in strateške raziskave (IVSR). Zasebne preiskave opravlja od leta 2006, mednarodno pa deluje tudi kot članica upravnega odbora združenja Council of International Investigators (CII) v ZDA.
Je magistrica in doktorandka varstvoslovja; pri raziskovanju preiskovalnih metod se posebej posveča kognitivnemu intervjuju. Zaključuje tudi drugi magistrski študij na področju psihosocialnega svetovanja.
Kot soavtorica in sourednica je sodelovala pri komentarju Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-2) in je soavtorica pravkar izdane monografije Private Investigation, Law, Methods and Evidence Across Borders. Letno izvede več kot 50 predavanj in je finalistka izbora govornik leta.
Mag. Zvonimir Cvetko Damnjanović
Je direktor IVSR in direktor podjetja Next Sight ter vodi mednarodno in obveščevalno enoto Detektivsko varnostne agencije. V policiji je več kot desetletje sodeloval pri zahtevnih preiskavah, tudi na področjih spolnih zlorab otrok, kibernetske kriminalitete in temnega spleta.
Sodeloval je v operativnih in strokovnih dejavnostih Europola ter z organi pregona različnih držav. Danes razvija preiskovalne rešitve, ki povezujejo analizo podatkov, raziskovanje javno dostopnih virov (OSINT) in odgovorno uporabo umetne inteligence.
Za podrobnejše informacije o njenem delu in dosežkih obiščite spletno stran.
