Kralji ulice opozarjajo na problematiko, ki se ji ne posveča dovolj pozornosti.
Merjenje pojavnosti brezdomstva je že v osnovi težko in zapleteno, saj gre za obsežen in nenehno spreminjajoč se pojav. Metodologije merjenja in zbiranja podatkov na evropski ravni niso poenotene, kar še otežuje oceno konkretnih številk brezdomnih oseb v Sloveniji.
Še posebej kompleksno pa je merjenje brezdomstva med mladimi v LGBTIQ+ populaciji, opozarjajo v Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.
Najpogostejši vzrok za brezdomstvo LGBTIQ+ mladih so družinski konflikti, kar potrjujejo tudi številne tuje raziskave, so zapisali v sporočilu za javnost. Konflikti običajno nastopijo ob razkritju spolne usmerjenosti ali spolne identitete mladih. Čeprav je to najpogosteje naveden razlog, zakaj LGBTIQ+ mladi doživljajo brezdomstvo, pa še zdaleč ni edini.
Neprimerne bivanjske razmere in nasilje
LGBTIQ+ mladi, ki so ostali brez doma, imajo podobne potrebe kot njihovi vrstniki, ki niso del LGBTIQ+ skupnosti. Vendar pa imajo tudi specifične potrebe, povezane z njihovo identiteto. Žal v Sloveniji socialnovarstvene storitve za brezdomne niso prilagojene zagotavljanju varnega okolja za to populacijo. Posledično mladi LGBTIQ+ pogosto ne zaupajo obstoječim storitvam in se jih zato ne poslužujejo.
Analize izkušenj mladih LGBTIQ+ oseb kažejo zaskrbljujoč trend neustreznih bivanjskih razmer v primarnih družinskih okoljih ter nasilja in trpinčenja, ki ga doživljajo od staršev ali skrbnikov. Pomembno vlogo imajo tudi težave v duševnem zdravju, ki prispevajo k stanovanjski izključenosti in brezdomnosti ter otežujejo izhod iz bivanjske stiske.
Stres in duševno zdravje
Mlade LGBTIQ+ osebe so pogosto žrtve več vrst nasilja: psihičnega ustrahovanja, diskriminacije in fizičnega nasilja, tako v domačem okolju kot v javnih prostorih.
Izkušnje kažejo, da sta ozaveščanje javnosti in delo z družinami prednostni področji, na katerih je treba delati, ugotavljajo v društvu. Pomembno je naslavljanje celotne javnosti, predvsem pa staršev in skrbnikov, ki ne vedo, kako sprejeti spolno usmerjenost ali spolno identiteto svojega otroka.
»Odprimo oči in gledajmo soljudi s srcem, saj mnogi živijo v stiskah, ki jih ne vidimo ali pa jih ne želimo videti,« so še zapisali.
