Psi pregovorno ne marajo pismonoš. Čez palec bi bilo mogoče oceniti, da zaradi narave poštarskega dela, ki sestoji iz prihajanja in odhajanja, štirinožci spričo slednjega dobijo nenamerno potrditev za svoja vokalna prizadevanja. Ki pa lahko prerasejo v napad in ugriz.
Britanske poštarje so med koncem marca 2022 in 31. marcem letos psi napadli skoraj 2000-krat, kažejo podatki britanske pošte. 47 odstotkov napadov se je zgodilo pred vhodnimi vrati hiš, skupno pa so pasji napadi povzročili 3014 dni bolniške odsotnosti britanskih poštarjev. V več primerih so utrpeli hude poškodbe, ena poštarka pa je zaradi pasjega napada potrebovala tudi operacijo.
Poštarka je bila bolniško odsotna pol leta. Psa, ki jo je napadel, so po tem, ko je tožila njegovega lastnika, usmrtili, lastnik pa je bil obsojen na sto ur neplačanih javnih del, prav tako je moral izplačati odškodnino v vrednosti slabih 1400 evrov.
A če pustimo ob strani vzroke, dejstvo ostaja, da napadi psov na pismonoše niso zgolj stvar folklore.
Pošta Slovenije vsako leto beleži nekaj napadov na pismonoše.
»V letu 2022 smo zabeležili 20 napadov psov, ki so imeli za posledico bolniško odsotnost. V preteklih letih pa je bilo zabeleženih naslednje število napadov psov, ki so imeli za posledico bolniško odsotnost: 2018-22, 2019-23, 2020-14, 2021-16.«
Težave s psi imajo po celotni Sloveniji, so nam še povedali. Najpogosteje sicer na podeželju oziroma v naseljih s hišami, kjer imajo lastniki pse, s katerimi lahko pismonoše pridejo v stik.
Kar se tiče poškodb, gre v glavnem za lažje telesne poškodbe, kot so praske in sledovi ugrizov, v nekaj izjemnih primerih pa so zabeležili tudi hujše poškodbe, kot so večji ugrizi in raztrganine po telesu.
Postregli so nam tudi z naslednjim podatkom:
»V letu 2022 je bilo skupaj 164 dni bolniške odsotnosti zaposlenih zaradi napadov psov.«
Ogrožena varnost
Sicer pa so zaposleni Pošte Slovenije dolžni dostaviti pošiljko, ko njihova varnost ni ogrožena. Imajo pa navodilo, da v primeru, da temu ni tako, »to sporočijo vodji pošte, ki se potem z lastnikom psa dogovori o zagotovitvi varnega dostopa do hišnega predalčnika«.
»Če lastnik ne zagotovi varnega dostopa pismonoši, se lahko tudi prekine izvajanje dostave, o čemer obvestimo Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Pismonoša mora v primeru ugriza psa čim prej poiskati zdravniško pomoč. O tem se obvesti tudi varnostno-nadzorni center Pošte Slovenije in pristojno policijsko postajo.«
Kako torej zagotoviti pismonoši varno dostavo pošiljke do hišnega predalčnika?
»To pomeni, da naj si priskrbijo ograjo in da hišni predalčnik namestijo na varno mesto zunaj ograje. Če pa postavitev ograje ni možna, si naj priskrbijo pesjak, v katerem naj bo pes v času dostave. Prav tako lastnikom psov priporočamo, da psom onemogočijo prosto gibanje po cestah, saj s tem izzivajo poškodbe ljudi, tuje lastnine, drugih živali in posledično tudi visoke kazni.«
Si pa Pošta Slovenija prizadeva za spremembo zakonodaje na tem področju. In sicer:
»Da bi se v zakon o poštnih storitvah, po vzoru rešitev v nekaterih drugih evropskih državah, vnesla rešitev, ki bi lastnikom individualnih hiš in stanovanjskih stavb naložila obveznost namestitve hišnega predalčnika ob vhodu v objekt. V primerih, kjer do objektov ni javne ceste, pa bi morali lastniki namestiti hišni predalčnik ob vhodu na zemljišče, na katerem stoji objekt (na zunanjo stran ograje) oziroma na zunanjo stran večstanovanjskega vhoda, s čimer bi bilo pismonošem vedno omogočeno nemoteno in varno dostavljanje pošiljk.«
