Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bodo skupaj s Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije temu področju v prihodnje namenili več pozornosti, na ravni Evropske unije pa je v pripravi tudi nova zakonodaja.
Spoštovati morajo predpise
Vplivneži morajo pri oglaševanju ali prodaji preko družabnih omrežij spoštovati predpise s področja poslovanja in oglaševanja. Glavna tržna inšpektorica Andreja But zato opozarja: »Vsakdo, ki v okviru svojega profila na socialnem omrežju opravlja pridobitno dejavnost, na primer oglašuje izdelke proti plačilu, mora biti za svojo dejavnost ustrezno registriran oziroma mora imeti urejen status, kot pravna oseba ali samostojni podjetnik.«
Čeprav vplivneži niso posebej definirani v zakonodaji, za njih veljajo enake zahteve, kot za vse druge, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Če vplivnež opravlja pridobitno dejavnost brez urejenega statusa, gre za delo na črno, ki je prepovedano in se kaznuje z globo.
Določbe o oglaševanju
Storitvene informacijske družbe so tiste gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo preko spleta in vključujejo prodajo storitev, blaga in digitalne vsebine na podlagi sklepanja pogodb preko interneta.
»Vplivneži, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev informacijske družbe, morajo na svojih spletnih straneh zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do podatkov o podjetju in sedežu, veljaven elektronski naslov za hitro in učinkovito komuniciranje ter matično in davčno številko,« pove Butova, »prav tako pa morajo te informacije zagotavljati tisti vplivneži, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so posredovanje podatkov in oglaševalska sporočila.«
Posebno skrbnost velja nameniti upoštevanju določb o oglaševanju, saj tudi vplivneže zavezujejo določbe o oglaševanju. Oglaševalska sporočila morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. »Iz vseh oglaševalskih sporočil mora biti jasno razvidno in prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik,« poudarja Butova.
Posebne ponudbe, kot so popusti, premije, darila in podobno ter različne nagradne igre ali igre na srečo, morajo biti oglaševane skladno s predpisi.
Pogoji za pridobitev pa morajo biti dostopni, jasni in razumljivi. Vse navedbe in trditve v oglasih morajo biti resnične in dokazljive. Oglaševanje ne sme biti nedostojno, zavajajoče, žaljivo in ne sme vsebovati sestavin, ki bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih in ki bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost in pomanjkanje izkušenj. Poleg naštetega so prepovedane tudi zavajajoče, nepoštene in agresivne poslovne prakse.
»Vplivneži, ki preko svojih profilov na socialnih omrežjih ali spletnih straneh s potrošniki sklepajo pogodbe za nakup, morajo spoštovati tudi določbe, ki se nanašajo na sklepanje pogodb sklenjenih na daljavo,« zaključi Butova.
Hitro rastoči trg vplivnežev prinaša potencialna tveganja za potrošnike in ustvarja številne kršitve potrošniške zakonodaje na ravni EU. Evropska komisija se je na problematiko odzvala tudi tako, da je sestavila delovno skupino za pripravo nove zakonodaje, ki bo to področje dodatno uredila v smislu preprečevanja in sankcioniranja nespoštovanja potrošniške zakonodaje s strani vplivnežev.
Starejše novice
