26-letni Ivan Kovač, ki je odraščal v Srbiji, dokler se ni zaradi fakultete preselil v Slovenijo, je bil že od ranega otroštva navdušen nad nastopanjem.
Tako v osnovni kot tudi v srednji šoli je sodeloval na tekmovanjih recitiranja, igral je na odru in sodeloval pri raznih predstavah, saj se je vključil v dramski krožek v lokalnem in otroškem gledališču.
»Od majhnega sem zelo gravitiral k plesu in izražanju sebe skozi gibe, nastop. Všeč mi je bilo, da lahko postanem nek karakter, da se lahko postavim v kožo nekoga drugega, zato me je igranje tako privlačilo,« je začel svojo pripoved. Kadar je ostal sam doma, si je občasno zavrtel glasbo in se preoblačil v obleke njegovih dveh starejših sester, že ko mu je bilo zgolj osem let.
»V družini je veljala tradicija, da se snema vse dogodke, od porok in rojstnih dni do birm in prvih obhajil. Na sestrinem 18. rojstnem dnevu, ko sem štel osem let, sem, medtem ko so drugi jedli večerjo, zvlekel snemalca v sobo, zavrtel komad in zaplesal, da sem dobil svoj trenutek pred kamero,« nam zaupa.
Takrat se je snemalo še na kasete in snemalec je posnetku dodal posebne učinke, se spominja.
On ali ona?
Identificira se kot nebinarna oseba, kar pomeni, da ne čuti posebne privlačnosti ne do enega ne do drugega spola, temveč čuti, da sodi nekam vmes, med ženski in moški spol. Zato pogosto menja zaimke, s katerimi se naslavlja, saj uporablja oba: včasih govori o sebi kot o ženski osebi, drugič pa kot o moški osebi.
Čeprav je bil v zgodnjih najstniških letih v razmerju z dekletom, pa sedaj, ko gleda za nazaj, pravi, da je vedno vedel, da je homoseksualec.
»Kot gej vedno veš, kaj si. Mislim, da to zaznamuje homoseksualno manjšino – občutek znotraj tebe, da si drugačen, in včasih tega ne znaš ubesediti. Niti nisi izpostavljen tej ideji, da te lahko ne privlačijo ženske, kar od tebe vsi pričakujejo. Tukaj se vpleteta toksična moškost in vzgoja, še posebej v Srbiji in če si edini fant v družini,« se spominja.
Preobrat v njegovem zavedanju je povzročila pesem Lady Gage. Ob izidu komada Born This Way je bil Ivan star 15 let in ko ga je zaslišal, se je zavedel, da ni edini, ki to doživlja in da v tem ni sam.
Glede svoje spolne usmerjenosti se je sicer preizpraševal že prej: »Pornografijo sem že odkril in punca v meni je vedela, kaj se dogaja in koliko je ura.«
Zveza z dekletom
V zvezi z dekletom je bil eno leto pred tem odkritjem, skupaj sta bila dvakrat. Vanjo je bil tako zaljubljen, da je v šolske zvezke popisal cele strani z njenim imenom:
»Obseden sem bil z njo, noro zaljubljen, prizadet, ko sva se razšla. Ampak potem sem se vprašal: Zakaj to počnem? Kaj pričakujem, da bom dosegel? Da me bodo drugi gledali, kot da sem del njih? Sem, kdor sem. Zakaj bi lagal, če to v resnici nisem jaz?
Počasi sem ugotovil, da če nisi to, kar si, potem si nesrečen. Morda se tega ne zavedaš, se pa začne zavedati tvoje telo.«
Predpostavlja, da se je njegova zaljubljenost v dekle razvila iz pričakovanja, da mora kot fant tudi on imeti dekle: »Ko gledaš svoje sošolce in vidiš, da vsi začenjajo spolno eksperimentirati, dobivajo tudi prve partnerje, ti pa teh izkušenj nimaš, čeprav si jih želiš, si rečeš: Dobro, drugi fantje jih imajo s puncami, torej je to prava pot tudi zame.«
Pri tako zgodnjih letih o tej temi ni poglobljeno razmišljal, saj meni, da je takšna predstava v nas ukoreninjena že od rojstva: »Nihče ti direktno ne reče, da moraš imeti punco, ampak skozi leta se nabere veliko opazk in v ozadju ostaja pritisk, da jo moraš imeti. Potem sem imel punco in mislil sem si, dobro, to je torej zdaj to, uspelo mi je! Nato pa se ustaviš in vprašaš, zakaj v tem ne uživaš?«
V družini so njegovo spolno usmerjenost lepo sprejeli; mama, ki je izvedela prva, je v odzivu dejala, da ji je vseeno, dokler je on srečen in na varnem.
»Tukaj sem že od začetka dobil potrdilo, da to ni nekaj slabega, zato sem lahko živel veliko bolj svobodno. Še posebej to velja v Sloveniji, kjer se mi resnično ni treba skrivati ali lagati.«
Prvo srečanje z dragom
Kljub temu njegov prihod v Slovenijo ni bil postlan z rožicami. Menjava okolja je bila mnogo težja, kot je mislil, da bo, in spoznal je, da življenje ni takšno, kot si ga je predstavljal.
Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, preživljal pa se je s štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj je po očetovi strani dobil slovensko državljanstvo. Štipendija je znašala 200 evrov na mesec in ko je ponavljal letnik, jo je izgubil, zato se je moral znajti drugače. Zaposlil se je v Sparu in študij opustil.
Z dragom se je prvič srečal preko RuPauls Drag Race gifov na Tumblerju in sprva ni čisto razumel, kaj sploh gleda. Šlo je za ameriški resničnostni show.
Drag Race je sicer postal globalni fenomen, ki prikazuje drag kraljice v tekmovanju za naslov Naslednje Ameriške Drag Superzvezde!
Več posnetkov kot je videl, bolj je spoznaval njegov privlak: »Mislil sem, da se drag dela v Ameriki in da v Srbiji ali Sloveniji tega ne bomo nikoli počeli, ker nismo dovolj progresivni. Nismo še tam.«
Njegova nadaljnja pot v kraljestvo draga se je zgodila bolj kot ne po naključju. Z dragom je začel leta 2019, in sicer kot Petra Halliwell Dynasty: »Bile smo tri prijateljice. V Tiffanyju je potekal dogodek 'Drag Trash Out' in odločile smo se, da se oblečemo v drag. Zakaj pa ne? Vse tri smo bile velike oboževalke drag tekmovanj, vse smo si nekoč želele delati drag in rekle smo si, v skupini bo lažje.«
Na zabavi so se imele tako lepo, da so se naslednji konec tedna, ko je bil ravno pust, odločile, da gredo ponovno v klub Tiffany in da se ponovno prelevijo v drag kraljice. Zabava je bila še boljša kot prva, kar je vodilo do ideje, da se dragu posvetijo.
»Tako je nastal prvi slovenski 'drag house',« ponosno pove.
V Sloveniji ni strahu
Takratno ime Petra Halliwell Dynasty je izhajalo iz koncepta televizijske serije Čarovnice (v originalu Charmed), kjer je ustvaril lik pete izgubljene sestre z Balkana.
Dlje kot se je ukvarjal z dragom, bolj ga je privlačil ta čudovit in zabaven svet, kjer si lahko izdela podobo po želji:
»Preizkušal sem veliko novih stvari. Na začetku seveda ne veš, kaj delaš: nisem znal uporabljati ličil, nismo imeli dobrih čopičev ali oblek, nismo imeli denarja, nismo bile plačane. Ime Petra HD je ostalo, primarna ideja karakterja pa se je povsem izgubila, ker sprva še sam nisem vedel, kaj želim delati. Po enem letu pa sem nekako ugotovil, kaj je moj drag. Izboljšal sem ličila in ustvaril karakter Mentalike, ki je veliko bolj poglobljena vase, na odru izrazi in pokaže svoja čustva.«
Slovenska družba je veliko bolj sproščena kot srbska, razlaga:
»Kadar žuramo do štirih ali petih ponoči in gremo nato peš domov v Moste, se ustavimo na pica bureku in naša podoba izgleda nekako tako: stopljena ličila, lasje razmršeni, obleka skoraj ne stoji več, nimamo več obutih čevljev, cele smo prepotene.
Zaposleni v fast foodu so naši južnjaki – ampak nas obožujejo. Vsakič se smejijo, nam ploskajo. Tukaj ni strahu. Zdi se mi, da v Srbiji nasploh prevlada kultura strahu.«
Razlika med srbsko in slovensko mentaliteto je predvsem v tem, da tudi če ljudje določenih stvari ne podpirajo ali jim niso všeč, ti tega ne bodo povedali, ampak bodo mnenje zadržali zase, je njegova izkušnja. Razen na internetu, tam so vsi najslabši.
Drag družina, Majska kraljica in solo kariera
»Dragice se med seboj pogosto imenujemo sestre in dejansko velikokrat prevlada občutek, da gre za pravo sestrstvo, saj smo med seboj zelo povezane. Lahko se pogovarjamo o vsem, tabu teme ne obstajajo, lahko si to, kar si, brez obsojanja ali strahu, nikomur se ne rabiš opravičevati, ker si sprejet,« nadaljuje.
Večino svojih sester je spoznala na Metelkovi v Tiffanyju.
Avgusta 2019 so začeli ustvarjati mesečne nastope v Tiffanyju: »Vsak mesec smo imele tematski nastop, ki je trajal od pol ure do 40 minut. To smo delali kot skupina Drag Hags.« Istega leta je bila Petra imenovana za Majsko kraljico.
Med korono nastopi niso bili mogoči, zato je ustvarila spletni drag show po imenu Dragoslavija, ki je zajemal kraljice s celega Balkana:
»Imeli smo preko 50 drag nastopajočih in vse skupaj 19 drag šovov v enem letu. Skozi dejansko sodelovanje in delo na projektu smo se tudi zbližale.«
Dragoslavija je bila na sporedu vsako tretjo nedeljo, vodil jo je v živo na portalu Twitch, medtem ko so kraljice svoje že zmontirane posnetke pošiljale vnaprej. Dragoslavija je v svojem prvem letu vzpostavila posvečeno publiko: šove je v živo redno spremljalo od 70 do 80 gledalk in gledalcev, prvo epizodo pa si je ogledalo kar 315 gledalk in gledalcev.
Lansko leto je organizirala Mesec draga, letos pa so naredili tekmovanje v treh večerih: »Po slabih izkušnjah z organizacijami sem se odločil, da letos ne sodelujem z nikomer. Počutil sem se, kot da moje delo ni bilo prepoznano od nobene LGBT+ organizacije v mestu. Zdaj bom razmislil o solo karieri, kjer bo v ospredju Mentalika.«
Slovenska drag scena je postala zelo barvita in raznolika
Vse drag kraljice imajo poleg svojih nastopov še druge opravke, nekatere hodijo na fakulteto, druge v službo ali imajo druge projekte, drag nastopi pa terjajo ogromno časa: »Štiri ure porabiš samo za ličila in obleke. Z leti se scena veča, saj več ljudi kot vidi nastope, več ljudi po njih sprašuje in želi videti drag, kar pomeni, da te zato tudi plačajo, kakor je treba.
Naši prvi nastopi so bili za 20 evrov, zdaj dobimo veliko več. Slovenska drag scena je postala zelo barvita in raznolika, na nobenemu drag nastopu ne boš videl iste stvari, ker smo si nastopajoče tako zelo različne.«
Eden glavnih razlogov, zakaj so s prijateljicami želele delati drag, je bil pomanjkanje drag scene v Ljubljani: »Drag nas je fasciniral in ko smo videle, da imajo Beograd, Zagreb in Skopje drag sceno, smo se vprašale, zakaj v Ljubljani tega ni, ali obstaja takšna alternativna kultura?«
Ljudi pa vabi na drag nastope, saj se mu zdi, da ljudje v Ljubljani niso dovolj povezani, radi pa se pritožujejo, da se v mestu nič ne dogaja: »Vabim vse, ki berejo ta prispevek, da nas pridejo pogledati v Tiffany in sledijo našim dogodkom.«
Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
