Potrjena je bila visoko patogena aviarna influenca pri rumenonogem galebu, najdenem v Ljubljani, in pri labodu grbcu, najdenem v Kopru.
Nacionalni veterinarski inštitut je pri rumenonogem galebu, najdenem v mestni občini Ljubljana, in labodu grbcu, najdenem v mestni občini Koper, potrdil visoko patogeno aviarno influenco (H5N1), znano tudi kot ptičja gripa.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ob tem ponovno opozorila rejce perutnine in ptic v ujetništvu, naj dosledno upoštevajo preventivne ukrepe in natančno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali.
Tip virusa in njegov prenos
Pri obeh pticah je bil potrjen virus tipa A in podtipa H5N1.
Gre za visoko patogen virus, ki se lahko hitro širi med pticami.
Prenos poteka kapljično, preko neposrednega stika med pticami, njihovih izločkov in okužene krme.
Poleg tega se virus lahko prenese tudi preko kontaminirane obutve, opreme ali stika z okuženimi pticami. Zaradi tega so biovarnostni ukrepi ključni za preprečevanje širjenja bolezni.
Opozorilo za rejce perutnine in ptic v ujetništvu
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva rejce, naj pozorno spremljajo svoje živali in takoj obvestijo veterinarja, če opazijo zmanjšano porabo krme ali vode za več kot pet odstotkov, padec nesnosti za več kot pet odstotkov ali pogin, ki presega trikratnik običajnega dnevnega pogina.
Znaki bolezni pri perutnini
Poleg osnovnih sprememb v vedenju in proizvodnji, kot so zmanjšana poraba krme in padanje nesnosti, je pomembno spremljati tudi klinične znake bolezni.
Ti vključujejo ravnodušnost, nasršenost perja, nenavadno ali zmanjšano oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline pod kožo ter tekoče ali zeleno in belo obarvane iztrebke.
Pri nekaterih živalih se lahko pojavijo tudi živčne motnje, kot so tresenje, zavijanje glave in vratu, krči in nekoordinirano gibanje. Živali lahko težko stojijo, so neaktivne in imajo spuščene peruti.
Preprečevanje prenosa med ljudmi in živalmi
Ker se virus lahko prenaša tudi preko kontaminirane obutve, opreme ali stika z okuženimi pticami, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin svetuje, da se sprehajalci izogibajo vodnim površinam, kjer se nahajajo divje ptice, in jih ne krmijo.
Če opazijo poginjene vodne ptice, ujede ali večje število mrtvih ptic na isti lokaciji, naj takoj pokličejo številko 112. Dosledno upoštevanje teh ukrepov je ključno za preprečevanje širjenja bolezni.
Povečano tveganje v Evropski uniji
Na resnost situacije v Evropski uniji je nedavno opozorila tudi Evropska agencija za varnost hrane.
Med 6. septembrom in 14. novembrom 2025 je bilo pri divjih pticah v 26 državah Evropske unije odkritih 1.443 primerov ptičje gripe, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.
Evropska agencija za varnost hrane zato poziva k okrepljenemu spremljanju in doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, da se prepreči vnos bolezni v reje perutnine in ptic v ujetništvu.
Ptičja gripa je zelo nalezljiva bolezen, ki lahko povzroči hude posledice pri domačih in divjih pticah. Dosledno upoštevanje preventivnih ukrepov, spremljanje zdravstvenega stanja živali in hitro ukrepanje v primeru opozorilnih znakov so ključnega pomena za zaščito perutnine, ptic v ujetništvu in zdravja ljudi.
