Nacionalni inštitut za javno zdravje v okviru programa Skupaj za zdravje vabi k brezplačnemu preventivnemu pregledu
Vsak državljan, starejši od 30 let, ima s programom Skupaj za zdravje enkrat na pet let pravico do brezplačnega preventivnega pregleda in strokovne pomoči pri prenehanju kajenja, hujšanju ali obvladovanju stresa.
Program koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer prebivalce pozivajo, da to možnost izkoristijo.
Skupaj za zdravje je nacionalni program integrirane preventive kroničnih bolezni za odrasle, ki je dostopen vsem z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, je danes v izjavi za medije pojasnil vodja programa in predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitev zdravja na NIJZ Radivoje Pribaković Brinovec.
Od preventivnega pregleda do podpore pri spremembi življenjskega sloga
Preventivni pregled v ambulanti družinske medicine opravi diplomirana medicinska sestra, ki osebo na podlagi ugotovitev usmeri v Center za krepitev zdravja.
Tam pridobi veščine za spremembo življenjskega sloga na področju zdravega prehranjevanja, telesne dejavnosti, obvladovanja stresa, podpore pri depresiji in anksioznosti, podpore pri debelosti in sladkorni bolezni, tam pa potekajo tudi obravnave na področju opuščanja kajenja in opuščanja tveganega in škodljivega pitja alkohola.
Ko se obravnava zaključi, se lahko podpora nadaljuje v lokalni skupnosti, z vključitvijo v športni klub, nevladno organizacijo in društvo pacientov. Oseba tako podporo pri spremembi dobiva še naprej, je pojasnil Pribaković Brinovec.
Letno preventivno pregledajo do 150.000 oseb
Dodal je, da je s programom Skupaj za zdravje v ambulantah družinske medicine letno preventivno pregledanih od 100.000 do 150.000 oseb, v Centrih za krepitev zdravja pa se oglasi od 30.000 do 40.000 oseb. Dodal je, da dve tretjini udeležencev delavnic od začetka do konca obravnave v centru v zadovoljivi meri spremenita življenjski slog.
Prepričan je, da bi lahko kapaciteto obravnav še povečali s širitvijo mreže Centrov za krepitev zdravja v okolja, kjer še niso vzpostavljeni.
Na območju 18 zdravstvenih domov delujejo le Zdravstvenovzgojni centri, ki za razliko od centrov ne zaposlujejo dietetikov in kineziologov. Kot je pojasnil Pribaković Brinovec, v tem trenutku denar za širitev ni zagotovljen. Ocenjujejo, da bi bilo treba investirati dodatnih osem do devet milijonov evrov in zaposliti dodaten kader.
Zaskrbljenost zaradi morebitnega zmanjševanja kadra
Ob tem je izrazil željo, da ne bi prišlo do predlaganega kadrovskega krčenja diplomiranih medicinskih sester v Centrih za krepitev zdravja. V začetku letošnjega leta je namreč delovna skupina pri ministrstvu za zdravje pripravila predlog sprememb, ki je predvideval tudi kadrovske reze, vendar je minister Tadej Ostrc ob nastopu svoje funkcije ta predlog zadržal.
»O nadaljnjih korakih se še nismo dogovorili,« je pojasnil.
Diplomirane medicinske sestre so po njegovih besedah v centrih ključne tudi zato, ker se tam povečuje delež oseb s kroničnimi boleznimi. »Nenazadnje si upam trditi, da z obstoječo strukturo ne pokrijemo vseh potreb pri obvladovanju kroničnih bolezni v državi,« je dejal Pribaković Brinovec.
V delavnice se lahko vključijo tudi brez napotitve
Po besedah vodje Centra za krepitev zdravja Kranj Jane Lavtižar se osebe v centru daljših delavnic udeležujejo enkrat tedensko, ob delavnici Zdrava mera, kjer je poudarek na spremembi življenjskega sloga, pa se enkrat tedensko udeležijo tudi gibalnega dela.
V obravnavo se med drugim vključijo diplomirana medicinska sestra, dietetik, psiholog in fizioterapevt.
Lavtižar je poudarila, da lahko v center sicer pokliče tudi posameznik, ki ga tja niso napotili v zdravstvenem domu, a bi si želel sodelovati v določenih delavnicah. Dodala je, da lahko osebe obiščejo tudi centre po drugih delih države, ne zgolj v svojem lokalnem območju.
