Jesenska utrujenost je pogosta, a vitamina D pozimi primanjkuje kar štirim petinam odraslih.
Zjutraj težje vstanemo, popoldne nas premaga zaspanost, vsega pa nam je kar malo preveč. Jesenska utrujenost ni le občutek, saj se telo prilagaja krajšim dnevom in manjši količini dnevne svetlobe.
V noči na nedeljo, 25. oktobra, bomo ure premaknili še za eno uro nazaj.
Do decembra bo dan krajši še za dve uri
V Ljubljani je dan sredi oktobra dolg deset ur in 45 minut. Ob zimskem solsticiju 21. decembra bo trajal le še osem ur in 38 minut, junija pa je bil dolg 15 ur in 45 minut.
Po premiku ure bo sonce v nedeljo zjutraj vzhajalo ob 6.32, zahajalo pa že ob 16.59.
Prvi dan novembra bo sonce zašlo ob 16.48, tako da se bo marsikdo iz službe vračal že v mraku.
Svetloba je glavni signal za našo notranjo uro. Vpliva na izločanje melatonina, hormona, ki uravnava spanje. Ko je svetlobe manj, se čas njegovega izločanja spremeni, zato smo prej zaspani in težje vstanemo.
Po navedbah britanske javne zdravstvene službe pomanjkanje dnevne svetlobe vpliva tudi na serotonin, ki je povezan z razpoloženjem. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob podobni spomladanski utrujenosti poudarjajo, da ne gre za bolezen, temveč za »pogost fiziološki odziv telesa na sezonske spremembe«.
Vitamina D pozimi primanjkuje štirim petinam odraslih
Od oktobra do aprila sinteza vitamina D v koži pri nas zaradi šibkega UV-sevanja »praktično ne poteka«. Po podatkih raziskave NutriHealth ga ima pozimi premalo okoli 80 odstotkov odraslih Slovencev, kar 40 odstotkov pa ima hudo pomanjkanje.
Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki jih je koordiniral Nacionalni inštitut za javno zdravje, odraslim v tem obdobju priporočajo od 800 do 1000 mednarodnih enot vitamina D3 na dan, starejšim od 65 let pa od 1000 do 2000 enot.
Najbolj učinkovito je vsakodnevno jemanje, pred jemanjem prehranskih dopolnil pa se je dobro posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Kdaj utrujenost ni več le jesenska
Na počutje vplivajo tudi pomanjkanje spanja, dolgotrajen stres in slabša telesna pripravljenost, utrujenost pa je lahko tudi znak pomanjkanja železa ali motenj delovanja ščitnice.
»Če utrujenost vztraja dlje časa, se stopnjuje ali ovira vsakodnevno delovanje, je potreben posvet z zdravnikom,« svetujejo na inštitutu.
Pri nekaterih se jeseni razvije sezonska afektivna motnja, oblika depresije, ki se običajno začne pozimi in spomladi izzveni. Poleg utrujenosti in daljšega spanja jo zaznamujejo slaba volja, izguba zanimanja za stvari, ki so nas prej veselile, razdražljivost in težave s koncentracijo. Pomoč lahko poiščete pri osebnem zdravniku in v centrih za duševno zdravje.
Jutranja svetloba in reden ritem spanja
Nacionalni in inštitut svetuje, naj hodimo spat in vstajamo ob približno istem času ter se zjutraj čim prej izpostavimo dnevni svetlobi, ki pomaga uskladiti notranjo uro. Odrasli naj spijo od sedem do devet ur, starejši od 65 let od sedem do osem ur.
Tudi ob oblačnem vremenu je zunaj več svetlobe kot v zaprtih prostorih, zato pride prav že krajši opoldanski sprehod po Tivoliju ali ob Ljubljanici. Pomaga tudi redno gibanje, intenzivno vadbo pa je bolje končati nekaj ur pred spanjem.
Pri prehrani strokovnjaki svetujejo redne obroke s polnovrednimi živili, zelenjavo, sadjem in beljakovinami, dovolj tekočine in lahko večerjo. Zvečer je smiselno omejiti čas pred zasloni.
Ure bomo v noči s sobote na nedeljo ob 3. uri premaknili na 2. uro, zato bomo spali uro dlje. Poletni čas se bo znova začel 28. marca 2027.
