Raziskave potrjujejo, da so določene lastnosti pri generaciji Z na nižji ravni, kot pri milenijcih.
Študija razkriva, da je generacija Z postala prva generacija, ki je manj inteligentna od svojih predhodnikov, v tem primeru milenijcev.
Prvič v sto letih mladi dosegajo nižje rezultate od svojih staršev na inteligenčnih testih in ori ključnih veščinah, kot so spomin, branje in osredotočenost.
Kot pojasnjuje študija, se to dogaja predvsem v ZDA in Evropi.
Kot glavni vzrok navaja pretiran čas pred zasloni in uporabo digitalnih naprav, zlasti v šolah in družabnih okoljih.
Ob tem so nekateri mnenja, da generacija Z le razvija drugačne veščine, številne raziskave pa kažejo dejanski upad temeljnih sposobnosti reševanja problemov.
Dr. Jared Cooney Horvath je tezo razkril tudi ameriškemu kongresu. Poudaril je, da je generacija, rojena med letoma 1997 in začetkom leta 2010, kognitivno zaostala zaradi prevelike odvisnosti od digitalne tehnologije v šoli.
Odkar se od poznega 19. stoletja vodijo zapisi o kognitivnem razvoju, je generacija Z zdaj uradno prva skupina, ki je dosegla nižje rezultate od generacije pred njimi, saj so se ji poslabšale pozornost, spomin, bralne in matematične spretnosti, sposobnost reševanja problemov in splošni IQ.
Inteligenca generacije Z se je zmanjšala, kljub temu da so ti najstniki in mladi odrasli v 20. stoletju preživeli več časa v šoli kot otroci.
Vzrok je, kot trdi Horvath, neposredno povezan s povečanjem količine učenja, ki se zdaj izvaja z uporabo tako imenovane »izobraževalne tehnologije« oziroma take, ki vključuje računalnike in tablice.
Nevroznanstvenik je pojasnil, da je ta generacija zaostala, ker človeški možgani niso bili nikoli programirani za učenje iz kratkih posnetkov, ki jih vidimo na spletu, in branja kratkih stavkov, ki se seštevajo v veliko večje knjige in kompleksne ideje.
»Več kot polovico časa, ko je najstnik buden, preživi z gledanjem v zaslon,« je Horvath povedal za New York Post. Horvath in drugi strokovnjaki, ki so govorili v kongresu, so pojasnili, da so se ljudje razvili tako, da se najbolje učijo skozi resnično človeško interakcijo, kar pomeni iz oči v oči z učitelji in vrstniki, ne pa z zasloni.
Dodal je, da zasloni motijo naravne biološke procese, ki gradijo globoko razumevanje, spomin in osredotočenost. Ne gre za slabo izvajanje, neustrezno usposabljanje ali potrebo po boljših aplikacijah v šolah.
Znanstveniki so dejali, da sama tehnologija ni skladna s tem, kako naši možgani naravno delujejo, rastejo in si zapomnijo informacije. Poudarili so, da podatki jasno kažejo, da so se kognitivne sposobnosti začele umirjati in celo zmanjševati okoli leta 2010.
