Heloiza (in Abelard)

NE, 14., PO, 15., in TO, 16. januarja 2024, ob 19.30
HELOIZA (in Abelard), komorna opera (noviteta)
opera v slovenskem jeziku
Glasba: Peter Kopač
Libreto: Milan Dekleva
Režija: Eva Hribernik
Dirigentka: Jelena Susnick
Scenograf: Jaro Ješe
Kostumografinja: Anjana Pavlič
Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče in Cankarjev dom
Producentka: Katja Konvalinka
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo RS.
Nastopajo:
Heloiza – Katja Konvalinka, sopran
Abelard – Edvard Strah, tenor
Sv. Bernard – Darko Vidic, bariton
Peter Častitljivi – Janko Volčanšek, basbariton
Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča
Inštrumentalna zasedba:
Luka Mlejnik Železnik, flavta
Urška Rihtaršič, harfa
Petra Vidmar, tolkala
Godalni kvartet:
Ana Julija Mlejnik Železnik, prva violina
Mojca Batič, druga violina
Anuša Plesničar, viola
Milan Hudnik, violončelo

Operna noviteta dveh priznanih slovenskih ustvarjalcev, libretista Milana Dekleve in skladatelja Petra Kopača, osvetljuje življenje srednjeveškega francoskega sholastičnega filozofa, učitelja, teologa, skladatelja in pesnika Petra Abelarda (1079–1142) in njegove življenjske sopotnice Héloïse d'Argenteuil – nune, filozofinje, pisateljice, učenjakinje in opatinje. Zgodbo o Heloizi (in Abelardu) oživijo štirje pevci in Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča.
Abelard je v svojih delih zaslovel s konceptualističnim in etičnim pogledom na svet in srednjeveško družbo. V smislu konceptualizma kot poudarjanja misli in idej skozi izkušnje posameznika ter etike kot filozofske discipline, ki se ukvarja s problemom moralnega oziroma nemoralnega, je skladatelj Peter Kopač razumel Abelardovo pojmovanje njegovega sveta ter ga zvočno posredoval v sodobni minimalistični operni obliki današnjemu času in družbi.
»Pred nami je opera o demonični ljubezni, ki jo vzdrži samo ženska. Abelard klecne: zaradi moške nečimrnosti, želje po uspehu in slavi, pa tudi zaradi strahu. Strahu, ker se pri iskanju Boga zanese na moč razuma in si ne drzne skočiti v temni tolmun resnice. Resnice, ki mu jo Heloiza ponuja s predanostjo telesa in duše, utelešene duše. »Če bi se znal zazidati v minljivost,« mu šepeta iz ognja poželenja, »bi vedel, da je prav začasnost najine ljubezni vse, kar je. Občutek za celoto. Dotik božanskega. Neskončna obdarjenost.« Heloizino tveganje – prepričanje, da je samo v minljivosti skrita presežnost biti, je močnejše od Abelardovih sofističnih veščin in briljantnega razmišljanja. Heloiza s silovitostjo svoje ljubezni Abelarda postavi v oklepaj.« (Milan Dekleva)
Kosovelova dvorana, 15, 10* EUR