Jacopo Jenna: Danse Macabre!

Danse Macabre! je povabilo v svet onkraj – v ples s smrtjo, ki ne pomeni konca, temveč estetsko, energijsko in imaginativno silo. Izhajajoč iz srednjeveškega motiva plesa smrti, v katerem je vsak gib – božanski ali zemeljski – že sam po sebi ples, predstava odpira meje zaznave skozi portale filma, svetlobnih učinkov in elektronske glasbe. Telesa se pojavljajo in izginjajo, se podvajajo in lomijo, geste prikazni se utelešajo v spreminjajočih se koreografskih sestavih. Film kot tretji element scenske konstrukcije razpira prostor domišljije, ustvarja vizualno onostranstvo, naseljeno z notranjimi podobami in prostimi asociacijami. Ne upodobitev smrti, temveč priklic gibanj temne snovi, kjer domišljija postane medij, ples pa izraz nevidne sile.

Kvartet plesalcev niha med simboli in citati – od pantomime 19. stoletja, preko nemškega neotanca do sodobnega voguinga. Anatomske razdrobljenosti, prikazni udov, zombijevske linije in z laserjem oblikovana svetlobna arhitektura zvijajo prostor v hkrati futurističnega in arhaičnega. V živo podvojeni glasovi, besedilni utrinki v neo-ekspresionistični tipografiji, hipnotična zvočna krajina Alberta Ricce – Bienoisea in vizualni jezik umetnika Roberta Fassoneja se stapljajo v koreografijo groze in nežnosti. Danse Macabre! (2023) je prostor, kjer živi utelešajo mrtve in mrtvi nagovarjajo žive. Med podobo, zvokom in telesom, med tem, kar gledamo, in tistim, kar nas gleda nazaj z odprtimi usti groze, leži povabilo: zaplesati z onstranstvom.