KONSTELACIJE

Konstelacije so umetniški projekt, ki vzpostavlja prostor srečanja med sodobnim plesom in jazzovsko improvizacijo, med telesom in zvokom, med posameznikom in skupnostjo. Gre za uprizoritveno prakso, utemeljeno v principu instantne kompozicije, ki jo tokrat soustvarja generacijsko in izrazno raznolika skupina plesalcev in glasbenikov: Alja Branc Barbosa, Milan Tomášik, Urška Centa, Andreja Rauch Podrzavnik, Žigan Krajnčan, Kristýna Peldová, Lara Matea Ivančič, Sara Janašković, Rok Zalokar, Kristijan Krajnčan in Boštjan Simon.

Projekt Konstelacije presega razumevanje improvizacije kot zgolj trenutne odzivnosti ali impulzivnega izraza. V ospredje postavlja skupinsko zavedanje o dramaturgiji, ki se organsko oblikuje v času predstave – dramaturgiji, ki ni vnaprej začrtana, temveč vznikne kot rezultat mnogoterih mikroodločitev, nenehnega poslušanja in relacijske senzibilnosti. Gre za kompleksno koreografsko tkanje, ki v realnem času odgovarja na vprašanje, kako ohraniti notranjo koherenco znotraj polifonije izrazov, praks in umetniških jezikov.

Umetniški fokus se pomika k raziskavi struktur odnosa, tako med telesi kot med zvoki, s čimer se ustvarjalci dotikajo temeljne resnice človeške izkušnje: da resničnost, kot jo zaznavamo, vedno že nastaja v odnosu z drugim. Brez teh relacijskih prepletov svet ne bi imel notranje globine, raznolikosti niti čutne gostote. Konstelacije delujejo kot laboratorij sodobne skupnosti, v katerem se individualna izraznost razkriva šele skozi sposobnost transformacije in prepoznavanja v drugem.

V ospredju je horizontalna struktura sodelovanja, brez hierarhij in brez toge distribucije avtorstva, kjer se vloge vodje in sledilca neprestano pretakajo. Ustvarjalci zavestno delujejo kot deli širše kompozicijske celote, ki je ni mogoče nadzorovati ali vnaprej uokviriti. Možno jo je zgolj soustvarjati z visoko stopnjo prisotnosti, fleksibilnosti in etične odprtosti.

Leto 2025 zaznamuje novo poglavje projekta, ki se po svoji prvi inkarnaciji, 29. aprila 2024, ob mednarodnem dnevu plesa, kot del dogodka »20 metrov v dolžino, devet metrov v širino in štiri metre v višino« v organizaciji Društva za sodobni ples Slovenije, zdaj usmerja v poglobljeno procesno raziskovanje. Zasnova ni produktna, temveč procesualna. Njen namen ni predstavitev dokončane forme, temveč vzpostavljanje pogojev za presečišča med telesnim, zvočnim in zaznavnim, kjer se umetnost dogaja kot nenehen, odprt dialog.

Konstelacije so tako obenem umetniška praksa in način bivanja, poskus vzpostavitve skupnosti, ki ni homogena, temveč konstelacijska, prepletena, odzivna, večplastna.