Neven Korda: Neznana dežela III: ZANK

📹📹 𝗡𝗲𝘃𝗲𝗻 𝗞𝗼𝗿𝗱𝗮: 𝗡𝗲𝘇𝗻𝗮𝗻𝗮 𝗱𝗲𝘇̌𝗲𝗹𝗮 𝗜𝗜𝗜: 𝗭𝗔𝗡𝗞

V torek, 𝟭𝟮. 𝗺𝗮𝗿𝗰𝗮, ob 𝟮𝟬.𝟬𝟬 nadaljujemo s predstavitvijo del Nevena Korde, ki poteka v okviru programa Neznana dežela in prvič celovito predstavlja avtorjev opus. Tokrat bodo na ogled tri dela, ki so nastala potem, ko sta Neven Korda in Zemira Alajbegović zapustila Borghesio in sta v 90. letih postala ustvarjalni tandem. Prikazani bodo filmi, ki so nastali v različnih produkcijskih okoljih, vse pa je po scenariju Zemire Aljabegović režiral Neven Korda: 𝗭𝗯𝗶𝗿𝗮𝗹𝗰𝗶 𝗽𝗲𝘀𝗸𝗮 (1995), 𝗔𝘃𝘁𝗼𝗯𝘂𝘀 (1993) in 𝗡𝗲𝘀𝘁𝗿𝗽𝗻𝗼𝘀𝘁 (1991), kjer je pri scenariju sodelovala tudi Lela B. Njatin.

Program sta pripravila zavod SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka.

Potem ko sta Neven Korda in Zemira Alajbegović zapustila Borghesio, sta v 90. letih postala ustvarjalni tandem, ki se je leta 1998 materializiral kot 𝗭𝗮𝘃𝗼𝗱 𝗭𝗔𝗡𝗞. V tem obdobju je bil Korda še naprej vpet v različne studijske sisteme in televizijsko produkcijo, s čimer je imel dostop do napredne tehnologije, ki mu je omogočala tudi delo na filmih. Vsak od treh prikazanih filmov je imel drugačno produkcijsko okolje glede montaže in manipulacije materiala: postprodukcija Nestrpnosti je bila opravljena v Studiu MI, Zbiralci peska na VPK-ju, Avtobus pa v okviru studia RTV. Pri Avtobusu in Zbiralcih peska je bila postprodukcija že vključena v režijsko knjigo, medtem ko je pri Nestrpnosti Korda oblikoval vizualno podobo filmskega prostora šele v montaži. Film je zaradi tega nastajal dobro leto. Pri tem je Korda nadaljeval logiko ustvarjanja prostora v kontekstu videa, kar je bilo prisotno že v videospotih za Borghesio: glavna prednost videa in plastenja podob je bila zanj ta, da kot avtor ni bil vezan na podobo, ki jo je kamera zabeležila, ampak jo je lahko v postprodukciji povsem predrugačil: mizan-scena in njena globina, ki bi jo na filmskem traku ustvarili z lučjo in sencami, se je spremenila v »mizan-plasti« (oz. »mizan-layerje«). Enotnost izdelave filmov, predstavljenih v tem sklopu, je bila dosežena tako, da je bil pri vseh najprej narejen zvočni zapis: zmontirani so bili glasba, glas pripovedovalca, monologi, dialogi, šumi in drugi zvoki, na podlagi tega pa je avtor začel graditi sliko. Zvočni zapis je v Nestrpnosti v primerjavi z Avtobusom in Zbiralci peska veliko bolj gost: slednja sta vizualno in zvočno usmerjena k funkcionalnosti, medtem ko Nestrpnost kolažne tendence radikalizira tako na vizualni kot na zvočni ravni.