POLETJE NA PLATNU IN MED PLATNICAMI

𝗣𝗢𝗟𝗘𝗧𝗝𝗘 𝗡𝗔 𝗣𝗟𝗔𝗧𝗡𝗨 𝗜𝗡 𝗠𝗘𝗗 𝗣𝗟𝗔𝗧𝗡𝗜𝗖𝗔𝗠𝗜: (𝗣𝗢)𝗗𝗢𝗕𝗔 𝗣𝗢𝗘𝗭𝗜𝗝𝗘
Poletje na platnu in med platnicami je festival, ki vsako poletje v središču Ljubljane poveže filme in knjige. Letos ga posvečamo prepletu filma in poezije.
Šest avgustovskih večerov, od torka 13. do nedelje 18. avgusta, bomo na zelenici letnega kina Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova v prešernem poletnem vzdušju, s pomočjo filmov, izbranih knjig in zanimivih gostov, posvetili vlogi poezije za današnji čas in se prepustili poeziji podob.
Med filmom in poezijo so stkane neštete vezi, ki prepletajo besede in podobe, glasbo in ritem, zvene in tišine. Poezija navdihuje številne filmske ustvarjalce, filmske podobe pa sooblikujejo nove pesniške intervencije.
🎟️ 🎫 Vstop na vse dogodke je BREZPLAČEN.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
🌧️ V primeru dežja program odpade.
🔗 Festival pripravljata Slovenska kinoteka in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature (zavod Divja misel)

𝗣𝗥𝗢𝗚𝗥𝗔𝗠:
13. 8., torek
21.00
Sajat-Nova: Barva Granata (Sayat Nova)
Sergej Paradžanov, Armenija (SZ), 1969, 35 mm
Mogočne besede armenskega pesnika iz 18. stoletja Harutjana Sajakjana (v tistem času znanega tudi kot Sajat Nova – Kralj pesmi) so ujete v vizualnem pastišu, ki je tako stilizirana biografija kakor posvetilo njegovemu delu. Razdeljen je na osem delov, od njegovega otroštva in mladostniških let, prek odhoda v samostan, do ostarelosti in smrti. Revolucionarna eksplozija barv in oblik, spletenih v poezijo, kot jo lahko ustvarja samo film.
14. 8., sreda
20.00
Pogovor: Težke gobice in drugi pesniški prostori
Tomaž Šalamun (1941–2014) od prve prelomne pesniške zbirke Poker, ki jo je leta 1966 izdal v samozaložbi, preseneča, navdušuje in navdihuje. Njegova poezija je skozi več kot štirideset pesniških zbirk ohranila svežino in igrivost, tudi deset let po tistem, ko nas je zapustil. Zakaj se danes k njegovi poeziji vračati, kako nas nagovarja in kaj v njej bo ostalo za vedno? O teh in drugih vprašanjih v pogovoru, ki ga z avtorjem filma Jeffreyjem Youngom in avtorico Erico Johnson Debeljak vodi Gregor Podlogar.
Pogovor bo potekal v angleškem jeziku.
21.00
Buča na vroči strehi sveta
Nejc Saje in Jeffrey Young, Slovenija/Češka, 2019, DCP
Navdihujoč portret pesnika Tomaža Šalamuna nam razkriva, zakaj so bili pesniki vedno osrednji del človeške zgodbe. Šalamun je strastno verjel v moč poezije in za svojo brezkompromisnost včasih plačeval visoko ceno. Dokumentarec, posnet med letoma 2012 in 2016, preplete intervjuje, redke arhivske posnetke in pesnikova branja lastne poezije.
15. 8., četrtek
20.00
Predavanje: O Pasolinijevi poetiki
Živimo v gluhem svetu, polnem repriz, kjer je dialog zamenjala replika. Kako nas danes nagovarja Pasolinijeva poezija? Kako bi danes stilistična žival zagrizla v tkivo današnje družbe? Je v mlakuži informacij morda ravno poezija orodje, ki lahko sproži škandal in pretrese svet do temeljev? Predava pesnik in prevajalec Tomislav Vrečar.
21.00
Cvet tisoč in ene noči (Il fiore delle mille e una notte)
Pier Paolo Pasolini, Italija/Francija, 1974, 35 mm
logija erotičnih zgodb, snemana dve leti v štirih deželah (Iran, Nepal, Jemen, Eritreja). Zgodbe povezuje arabski princ, ki potuje na konec znanega sveta, da bi našel ugrabljeno sužnjo. Najbolj žgečkljiv in hkrati najbolj strogo analitičen del Pasolinijeve trilogije o življenju, očiščen vsake dlake na jeziku, je posnet po znamenitih literarnih delih preteklosti in se s Cvetom tudi zaključi.
16. 8., petek
20.00
Pogovor: Pesniško gibanje Črna skrinjica
Kako danes predstavljati sodobno poezijo? Pogovor z Dejanom Kobanom, urednikom male neodvisne založbe Črna skrinjica in snovalcem številnih pesniških dogodkov, bo vodila literarna kritičarka Silvija Žnidar. Sledila bosta kratko branje in projekcija dveh pesniških videov.
21.00
Paterson
Jim Jarmusch, Francija/Nemčija/ZDA, 2016, DCP
Paterson (Adam Driver) je voznik avtobusa v mestecu Paterson v New Jerseyju. Njegovo življenje poteka po ustaljenem ritmu. Skozi okno avtobusa vsak dan opazuje mesto, ki drsi mimo, in lovi drobce pogovorov med potniki. Med odmori v beležko zapisuje svoje pesmi. Jim Jarmusch je ustvaril tiho filmsko pesem o iskanju lepote v najbolj neznatnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film je navdihnila pesnitev Paterson Williama Carlosa Williamsa.
17. 8., sobota
20.00
Predavanje: Kako nas je naredila poezija?
V nasprotju z antičnimi predstavami, ki so poezijo videle kot univerzalno silo, posredujočo med božanskim in človeškim svetom, je kapitalizem zavest o poeziji postavil na družbeni rob, ukvarjanje s pesništvom pa v nišno dejavnost, zanimivo le za ozke kroge zainteresiranih posameznikov. Lahko rečemo, da se približujemo točki, v kateri postaja poezija nemogoča. Toda prav kot taka se vrača kot nosilka Nemogočega, kot potencialno revolucionarna sila. Predavanje pesnika in prevajalca Miklavža Komelja.
21.00
Pesmi iz drugega nadstropja (Sanger fran andra vaningen)
Roy Andersson, Švedska/Francija, 2000, 35 mm
Nekega večera ob koncu tisočletja se nad mestece nekje na severni polobli spusti vzdušje apokalipse. Posli čez noč propadejo. Čarovniku spodleti pri preprostem triku in človeka dejansko prežaga na pol. Dogajajo se bizarni verski rituali. Mesto se znajde v krempljih socialnega kaosa in prometnih zamaškov. Nenavadno filmsko poemo švedskega auteurja je navdihnilo delo perujskega pesnika Césarja Valleja.
18. 8., nedelja
21.00
Veter nas bo odnesel s seboj (Bad ma ra khahad bord)
Abbas Kiarostami, Iran/Francija, 1999, 35 mm
Avto se približuje odročni iranski vasi sedemsto kilometrov severno od Teherana. V vozilu so trije moški, ki se prepirajo, ali so na pravi poti ali ne. V vasi nihče zares ne ve, po kaj so prišli. »Ko govorim o 'poetičnem filmu', to ne pomeni, da govorim o filmu, povezanem s poezijo. Ko govorim o 'poetičnem filmu', ne govorim o posredovanju humanih sporočil. Govorim o filmu, ki je poezija, ki se ponaša z zapletenimi kvalitetami poezije in se odlikuje z njenim ogromnim potencialom.« (Abbas Kiarostami)