Otvoritev samostojne razstave Andy Gracie
Termin
Lokacija
Osmo/zaAndy Gracie: 2.8B420K
18. januar – 7. februar 2023
@ osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana
Otvoritvena razprava: Sreda, 18. januarja, ob 19.00
Razstava bo na ogled vsak delavnik od 19. januarja do 7. februarja med 15.00 in 19.00.
Čez 2,8 milijarde let bo povprečna globalna temperatura na Zemlji dosegla 147 stopinj Celzija. Tedaj bodo izumrli še poslednji ostanki življenja, preprosti podzemni mikrobi, ki so se zatekli na tečaje. Ta izjemno pomemben trenutek v zgodovini planeta bo minil neopaženo. Projekt 2.8B420K predlaga spomenik, znan kot "Objekt", ki bo obeležil prehod planeta iz biološkega v postbiološki sistem in s tem konec življenja na Zemlji. Razstavo bomo odprli s pogovorom, kjer se bodo umetniku v razpravi pridružili raziskovalci s področja geologije, umetnostne zgodovine in antropologije Rok Brajkovič, Blaž Vičič, Matthew Wolf-Meyer in Beti Žerovc. Pogovor bo vodila Tjaša Pogačar.
Ob otvoritvi bodo na voljo tudi brezplačni izvodi 19. številke revije Šum, ki je nastala v dialogu z idejo projekta. Tematsko številko z naslovom Models of Extinction sta uredila Maks Valenčič in Tisa Troha. Besedila so prispevali Milan M. Ćirković, Enea Kavčič, Thomas Moynihan, Federico Nieto, Peter Wolfendale in Timothy Linward.
Projekt 2.8B420K je nastal v okviru konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost.
Andy Gracie deluje na presečišču umetnosti in znanosti in v različnih disciplinah, vključno z instalacijo, robotiko, zvokom, video in biološkimi praksami. Za njegovo umetniško prakso je značilno poglobljeno ukvarjanje s postopki, znanstvenimi metodologijami in naravo eksperimenta. Tu se “eksperiment” nanaša tako na dejanje pridobivanja znanja in informacij prek testiranja različnih scenarijev kot tudi na dejanje preizkušanja neznanih ali nepreverjenih procesov. Zanima ga, kako si kot ljudje predstavljamo, simuliramo in naseljujemo scenarije, ki preizkušajo naše razumevanje in naše zamišljanje prihodnosti. Te ideje v zadnjem času razvija v delih, ki se ukvarjajo s psihologijo, kulturo in estetiko katastrofe ter nestalnostjo človeštva v kozmičnem merilu.
Rok Brajkovič, univ. dipl. inž. geol., je zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, kjer raziskuje nekdanja izginula okolja v globokem geološkem času. Sedimentološke študije nato aplicira na najrazličnejša interdisciplinarna področja, od katerih se največ ukvarja z geoarheologijo, kjer preko študij izvora kamnitih artefaktov prispeva h poglobljenem razumevanju človeške preteklosti.
Blaž Vičič je študiral geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, doktoriral na Univerzi v Trstu in nadaljeval raziskave potresov na Mednarodnem centru za teoretično fiziko v Miramarju. Močno ga zanimajo geofizikalni pojavi in tudi bolj prizemljena geologija, kot so minerali in kamnine. Pogosto sodeluje v projektih skupnostnega raziskovanja (citizen science) in svoje znanje deli z univerzitetnimi študenti iz različnih držav.
Matthew Wolf-Meyer je raziskovalec na Inštitutu za napredni študij Univerze v Tampereju in član Fakultete za družbene vede. Njegova druga knjiga Theory for the World to Come: Speculative Fiction and Apocalyptic Anthropology (2019) je avto-etnografsko raziskovanje spekulativne fikcije kot vira družbene teorije v kontekstu globalnih in lokalnih katastrof. Živi in dela v Helsinkih.
Beti Žerovc je umetnostna zgodovinarka, umetnostna teoretičarka in raziskovalka na področju vizualne umetnosti, umetnostnega sistema od sredine 19. stoletja in javnih spomenikov na območju nekdanje Jugoslavije s poudarkom na njihovi vlogi v družbi. Je avtorica knjige When Attitudes Become the Norm; The Contemporary Curator and Institutional Art (IZA in Archive Books, 2015).
