Pisma z roba gozda
Termin
Lokacija
Šentjakobski oder LGLPisma z roba gozda je igriva in sodobna zgodba, ki je osredotočena na učenje pisanja in komunikacije.
Skupina raznolikih živalic, ki jih sicer običajno ne srečamo v istem gozdu, nadvse uživa v pošiljanju in prejemanju pisem. A ker Veverica, Tiger, Jež, Slon in Želva (še) ne znajo pisati, za njihovo korespondenco skrbi Sova, ki pa jim vsako zapisano črko mastno zaračuna. Nekega dne pa se na nebu pojavi pismo, ki ga ni napisala Sova, ampak Krtovka, s katerim vse prebivalce gozda vabi na rojstnodnevno zabavo. Živali Krtovki želijo takoj poslati pritrdilni odgovor, a jim je zmanjkalo živeža, s katerim Sovi plačujejo pisma, ta pa jim je pripravljena pomagati le za zelo visoke obresti. Živali se odločijo, da se bodo same potrudile sestaviti pismo, in tako druga drugo počasi naučijo pisanja, Sova pa doživi pomembno spoznanje o neprecenljivosti prijateljstva.
Dramska pripoved Pisma z roba gozda (Pisma na kraju šume) priznane hrvaške piske, teatrologinje, dramaturginje in performerke Jasne Žmak, je leta 2017 prejela nagrado na splitskem festivalu Mali Marulić za najboljše dramsko besedilo za otroke. Na Hrvaškem je bila zgodba, ki se sicer spogleduje z bogato tradicijo basni, objavljena tudi kot slikanica in adaptirana v animirani film. Prevod in priredba v slovenščino je zasluga piske in dramaturginje Simone Hamer.
Predstavo je režirala Anđelka Nikolić, ki prvič režira v LGL. Njen uprizoritveni koncept temelji na besedi: “igra”. Verjame, da moramo k spoznavanju pisanja in branja pristopati kot k igri, s katero se otroci zabavajo (doma, s starši ali skrbniki), še preden začnejo hoditi v šolo (in/ali uporabljati telefone in računalnike). Domišljije poln pristop k učenju črk, pisanja in jezika je izhodišče za didaktično, a umetniško bogato (dramsko) gledališko predstavo, ki raziskuje temo (poskusov) sporazumevanja na vsebinski in tudi uprizoritveni ravni.
Premiera: 28. novembra 2024, Veliki oder LGL
Jasna Žmak je dramaturginja, raziskovalka, pisateljica in psihodramatičarka. Je izredna profesorica na dramaturškem oddelku Akademije dramskih umjetnosti v Zagrebu, kjer je tudi diplomirala. Doktorirala je na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Med drugim je objavila gledališki besedili "Samice" (2011) in "Drugi sočasno" (2012), znanstveno študijo "Predavanje kot izvedba, izvedba kot predavanje – o proizvodnji znanja v umetnosti" (2019) in knjigo esejev "Te stvari – eseji o ženski seksualnosti" (2020). Je avtorica in izvajalka predstave "this is my truth, tell me yours" (2023), ki je leta 2024 osvojila Grand Prix na festivalu BITEF v Beogradu. Je članica strokovnega združenja SPID (Zveza scenaristov in piscev izvedbenih del).
Anđelka Nikolić je diplomirala na Filološki fakulteti in na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Ustvarila je več kot štirideset gledaliških predstav in za režijo prejela številne nagrade, med njimi Sterijevo nagrado, najvišje nacionalno priznanje na področju gledališke umetnosti v Srbiji. V Sloveniji je režirala več uprizoritev: Nekaj v zraku (V. Bartol, SSG Trst), Da me je strah (M. Krese, PG Kranj), Antigona (Sofokles, SLG Celje), Pika Nogavička (A. Lindgren, SLG Celje), Guliver (po motivih J. Swifta, Gledališče Koper in HNK Rijeka), Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (S. Semenič, EG Glej in KD Integrali). Je soavtorica dramskih besedil Naj živi, živi delo (z Milanom Markovićem) in Osvetljevanje umorov z zastrupitvijo v Čuprijskem okrožju v 70. letih 19. stoletja. Prevaja iz francoščine in angleščine. V LGL bo to njena prva režija.
Simona Hamer je dramaturginja in dramatičarka, ki kot samozaposlena v kulturi zadnjih petnajst let uspešno soustvarja slovenski gledališki prostor. Kot dramaturginja in soavtorica avtorskih projektov je soustvarila več kot trideset gledaliških predstav – številne so bile nagrajene in uvrščene na ugledne festivale v Sloveniji in tujini. Je avtorica celovečernih izvirnih dram Taubeka (2008), Tik-tak (2009), I-z-š-t-e-v-a-n-k-e (2013), Nemi liki (2015), Razglednice ali strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni (2016), Cimri (2018), Vse OK (2019), 1. A nič ne zna (2021) in številnih kratkih dram, priredb, dramatizacij ali adaptacij; med njimi Samorastniki (po motivih Prežihovega Voranca, MGL, 2015) in Pošasti (po motivih Gospodarja muh W. Goldinga, SMG, 2017), Figa (Goran Vojnović, SNG Drama Ljubljana, 2021), Da me je strah? (Maruša Krese, PGK, 2022). Za Razglednice ali strah je od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni je dobila Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo (2017), leta 2020 pa je bila za isto nagrado nominirana z dramo Vse OK. Za libretto Cimri je leta 2019 prejela nagrado Gašperja Tiča. Njene drame so bile objavljene v knjižnih publikacijah (Dramober 2008, Dramober 2009, Zakon – III. branje/The Act, Third Reading, 2011), strokovnih revijah (Literatura, Teater der Zeit, Sodobnost), gledaliških listih ter (bralno) uprizorjene v tujini (festival Sterijevo pozorje, Neue Stücken aus Europa Wiesbaden, Dramatiker_innen Festival Graz).
