Pokojnik

Komedija.

Kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga pomotoma razglasijo za mrtvega? V to vprašanje bi lahko zajeli usodo protagonista igre Pavleta Marića: ko se po daljši odsotnosti vrne v svoje nekdanje okolje, šokiran odkrije, da je izgubil ne samo ženo in dom, ampak tudi premoženje in celo znanstveno delo. Vse našteto so si prilastili njegovi zakoniti in manj zakoniti »dediči«, v katerih interesu je, da bi njegovo materialno in simbolno imetje obdržali. Odločijo se, da si pri uresničitvi tega cilja ne bodo dopustili sočutja: če se bo pokojnik želel vrniti med žive, ga bodo s skupnimi močmi razglasili za norca ali zločinca. Vrtoglava komedija se lahko začne.

Branislav Nušić (1864–1938) je verjetno najbolj priljubljen srbski avtor vseh časov. Pisal je črtice, novele, feljtone, humoreske, spomine, socialnozgodovinske drame ter jedke politične in socialne komedije. Najbolj daljnosežno se je v zgodovino srbske književnosti in gledališča zasidral s komedijami, med katerimi so še zlasti priljubljene Narodni poslanec, Sumljiva oseba, Gospa ministrica, Žalujoča družina in Pokojnik. Nikoli izčrpani temi, ki se ju je vselej loteval z obilico humorja, sta človekov pohlep in sla po oblasti. Ker je bil mojster značajske komedije, so njegove igre oprte na briljantno izpisane vloge. Največkrat gre za bridke portrete povsem povprečnih, vendar povzpetniških ljudi, ki na račun drugih silijo navzgor po družbeni lestvici.

Tudi zasnova uprizoritve Pokojnika, s katero se bo v MGL prvič predstavil hrvaški režiser Ivan Plazibat (1979), se je rodila na presečišču komične in socialne satire. Njegova uprizoritev bo umeščena v obdobje med obema svetovnima vojnama, v katerem je Nušićevo zadnje besedilo tudi nastalo, ukvarjala pa se bo s simptomi družbene nemorale in korupcije. Pokojnika je danes mogoče brati kot priročnik avtokratskih režimov za ravnanje s poštenimi ljudmi, ki se jim še upajo zoperstaviti. V tem smislu bo svarilo in izziv: svarilo družbi, v kateri sta krivica in korupcija postali osnovno načelo, in obenem izziv, da v tovrstni družbi etično vzdržimo.

Prevajalec: Mile Klopčič
Dramaturginja: Petra Pogorevc
Scenografka: Urša Vidic
Kostumografka: Tina Bonča
Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič
Prirejevalka prevoda in lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik
Oblikovalec zvoka: Sašo Dragaš
Hvala za sodelovanje: Manca Trampuš (vokali) in Luka Ipavec (trobenta)

Nastopajo:

Pavle Marić – Branko Jordan
Spasoje Blagojević – Primož Pirnat
Rina – Iva Krajnc Bagola
Agnija – Bernarda Oman
Anta – Jožef Ropoša
Vukica, Novinarka – Mila Peršin AGRFT
Milan Novaković – Tomo Tomšič
Ljubomir Protić – Gal Oblak k. g.
Mladen Đaković – Gašper Jarni
Aljoša, Adolf Schwarz – Gaber K. Trseglav
Gospod Đurić – Filip Žunić AGRFT
Marija, Ana in Zofija – Nika Manevski k. g.
Detektiv – Robert Kladnik AGRFT